Janša dopušča možnost vezave zaupnice na sprejem fiskalnega pravila

Politika | 17.07.2012, 19:45 Petra Stopar

Na izredni seji v Državnem zboru so poslanske skupine obravnavale predloge ustavnih sprememb, vezanih na zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Predsednik vlade Janez Janša ob tem dopušča možnost, da na sprejem fiskalnega pravila veže zaupnico.

Sprememba 148. člena ustave, ki določa, da morajo biti proračuni države uravnoteženi ali v presežku, med poslanci za zdaj ne uživa zadostne podpore. Za njeno izglasovanje je potrebnih vsaj 60 glasov, proti pa so Pozitivna Slovenija in vse več poslancev SD-ja.

Premier Janez Janša ne izključuje možnosti vezave zaupnice na sprejem fiskalnega pravila. Zaupnica je po njegovih besedah možna na katerokoli odločitev parlamenta in obstaja možnost, da jo bo vezal prav na fiskalno pravilo. Po Janševih besedah ne gre za usodo te vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije.

Glasovanje naj bi bilo na vrsti v petek, a predsednik Državnega zbora Gregor Virant bi ga prestavil na jesen, če bi obstajala možnost, da dobijo še kakšen glas podpore.

Sejo je sicer že na začetku zaznamovala obstrukcija poslancev Pozitivne Slovenije zaradi nestrinjanja s časom, ki so ga imele poslanske skupine na voljo za razpravo.

Po obravnavi fiskalnega pravila so poslanci prešli na zaprti del izredne seje, in sicer na razpravo o stanju bank v državi. Stanje po mnenju guvernerja Banke Slovenija Marka Kranjca ni dobro, vendar je stabilno. Kranjec, ki podpira zapis zlatega pravila v ustavo, dodaja, da je namen vlade, da pospeši sanacijo bank, s tem da jim odvzame slabe terjatve in sprejme ustrezen zakon.

Državni zbor bo namreč ta teden glasoval o zakonu o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga, ki bi poleg upravljanja z državnim premoženjem nase prevzel tudi slabe bančne terjatve vsaj treh največjih bank, NLB, NKBM in Abanke, ki so v pretežni državni lasti.

Prav slednje so po mnenju Janše bistveni del problema pri slabih terjatvah. Ugotavlja, da je stanje bistveno boljše v bankah, ki imajo zasebne lastnike, zato mora država po postopku čiščenja bančnih bilanc poiskati strateške partnerje in svoj lastniški delež znižati na najmanj četrtino.

Z vladno idejo o ustanavljanju državnega holdinga, ki bi bil začetek reševanja bank, pa se ne strinjajo v Pozitivni Sloveniji in SD. Tako Zoran Janković že grozi z referendumom o holdingu, pripravlja pa se tudi interpelacija zoper enega od ministrov, neuradno finančnega Janeza Šušteršiča.

Minister Šušteršič se bo o državnem holdingu sicer v sredo na Ekonomsko-socialnem svetu pogovarjal še s sindikalisti in upokojenci, ki zahtevajo, da naj bo Kapitalska družba, ki bi se pripojila holdingu, samostojna pravna oseba. Kot je za Radio Slovenija dejal podpredsednik Zveze društev upokojencev Mirko Miklavčič, od ministrstva pričakujejo zagotovilo, da bo imela organizacijska oblika Kada pravno podlago in utemeljenost, da se sredstev ne bo uporabljalo za druge namene, temveč izključno za pomoč pokojninski blagajni.