Papež o dobrem pastirju človeštva
Svet Petra Stopar
Na misijonsko nedeljo se je že veliko pred dvanajsto uro se je v Castel Gandolfu pri Rimu začelo polniti notranje dvorišče apostolske palače. Mnogo romarjev z raznih koncev sveta je želelo prisluhniti papeževemu opoldanskemu nagovoru, skupaj z njim moliti in prejeti blagoslov.
Papež Benedikt XVI. je v opoldanskem nagovoru spomnil, da nam Božja beseda te nedelje govori o tem, da je Bog dobri pastir človeštva. To pomeni, da za nas želi življenje, da nas hoče voditi na dobre pašnike, kjer se lahko hranimo in odpočijemo. Noče, da bi se izgubili in umrli. Želi nam, da bi prišli do cilja naše poti, ki je polnost življenja. Jezus z učlovečenjem s svojim načinom oznanjevanja in s svojimi dejanji izraža Božjo skrb za nas, za bolne in grešnike, za tiste, ki so izgubljeni - z željo, da bi nas pripeljal na varen kraj, v usmiljenje Boga Očeta.
Nato je papež Benedikt XVI. spregovoril o Mariji Magdaleni, eni od tistih „izgubljenih ovc“, ki jih je Jezus privedel na varno. Njen bogoslužni spomin obhajamo namreč ravno na današnji dan. Po besedah evangelista Luka je Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov, kar pomeni, da jo je rešil popolne zasužnjenosti hudiču.
V nadaljevanju je sveti oče pojasnil, v čem obstoja odrešenje, to globoko ozdravljenje, ki ga Bog udejanja po Jezusu. Dejal je, da obstoja v resničnem in popolnem miru, ki je sad sprave človeka samega s seboj in sprave v vseh njegovih odnosih: z Bogom, z drugimi in s svetom. Dejansko si hudobec vedno prizadeva uničiti Božje delo s tem, da seje razdor v človekovo srce, med telo in duha, med človeka in Boga, v medosebne, družbene in mednarodne odnose, kakor tudi med človeka in stvarstvo. Hudič seje vojno, Bog pa ustvarja mir, je dejal sveti oče in nadaljeval s trditvijo, da je za to globinsko spravo moral Dobri Pastir postati „Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta“ (Jn 1,29). Tako se je lahko izpolnila obljuba psalma, ki pravi: „ Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja; prebival bom v hiši Gospodovi vse dni življenja“ (Ps 23,6).
Svoj nagovor pred opoldansko molitvijo je sveti oče sklenil s trditvijo, da nam prav ob teh besedah vzdrhti srce, saj izražajo našo najglobljo željo in povedo, da smo ustvarjeni za življenje in to: Za večno življenje!
Po molitvi in blagoslovu je nato papež spregovoril še v raznih jezikih in posamezne skupine ljudi povabil k življenju po Božji besedi. Hkrati je omenil bližnje olimpijske igre in zagotovil pozitivni odnos, simpatijo in pozornost katoliške Cerkve do njih. Ta največji svetovni športni dogodek, ki na njem sodelujejo atleti številnih narodov, vsebuje namreč tudi močno simbolično vrednost. Papež je ob tem povabil k molitvi, da bi olimpijske igre, po Božji volji bile resnična izkušnja bratstva med narodi sveta.
