Volk Folk iz Ilirske Bistrice

| 16.06.2012, 18:00

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo gostili godčevsko in pevsko skupino Volk Folk iz Ilirske Bistrice.

Skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice, ki jo sestavljajo oče Romeo, hči Nina in sin Gregor, nadaljuje družinsko godčevsko in pevsko tradicijo prostora med Primorsko in Notranjsko, posebej še iz vasi Velika Bukovica, od koder rod izvira. Glasbeniki skupine Volk Folk so prijazni ljudje, skromni in predvsem zagledani v tradicionalno umetnost. Na slovenskem glasbenem prostoru se uvrščajo med najboljše poustvarjalce slovenskega ljudskega izročila tudi zato, ker jih poleg muzikalnosti odlikuje še pošten odnos do dediščine, ki se ne hrani samo z željo po odrskem nastopanju, ali pa po drugi strani z namenom muzejskega ohranjanja glasbenega izročila. Igrajo namreč predvsem sebi v veselje in za svojo dušo in so tako pristni nadaljevalci godcev in pevcev v vrsti treh glasbenih generacij.

Nina Volk igra plonarco – diatonično dvovrstno harmoniko in oprekelj. Na oba instrumenta je samouk. Po izobrazbi je pianistka in poučuje klavir v glasbeni šoli Ilirska Bistrica. Na klavir igra od 2. razreda osnovne šole. Najprej je igrala na otroške citre, potem so ji kupili malce zmogljivejše, vmes še harmoniko in nazadnje oprekelj. Citrce ji je prinesel Miklavž, prvo harmoniko Božični konjiček, oprekelj pa je dobila za birmansko darilo. Gregor, absolvent Sredozemskega kmetijstva, igra violino in se ukvarja z različnimi glasbenimi zvrstmi, najbolj z rockom. Z Nino igra v zasedbi Obroč in kot kitarist sodeluje pri različnih projektih. Romeo igra kontrabas, po poklicu je učitelj likovne vzgoje na osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Zanima ga ljudsko življenje, pravzaprav vsa področja etnologije; šege letnega in življenjska cikla, gospodarstvo, umetnost, oblačilna kultura, glasba … V svojem domačem arhivu hrani bogato zbirko etnološkega gradiva. Ljudska glasba je bila v njihovi družini prisotna ves čas. Z godčevstvom so se ukvarjali Romeov oče, očetovi brati in strici. Romeov oče je v svoji mladosti igral na orglice, harmoniko ali boben v skupini Stari Bukovčani. V Veliki Bukovici, od koder izvira njihov rod, je bilo glasbeno dogajanje zelo razvito in v kraju je delovalo več organiziranih godčevskih skupin. Igrali so vse do zaledja Reke, po Čičeriji, Brkinih in Zgornji Pivki proti Postojni.

Veliko viž in pesmi so Volki povzeli od starega očeta, nekaj od sorodnikov in drugih muzikantov. Zgledov za star način igranja ni bilo, nekaj za harmoniko, za oprekelj pa ne. Najprej so igrali viže in peli pesmi domačega okolja, kasneje so repertoar razširili še na druge slovenske pokrajine.

Igrajo v zasedbi, ki je bila na Slovenskem nekaj stoletij zelo popularna: oprekelj, violina in bas. Violini rečemo po domače tudi škant in basu velik škant. Oprekelj pa ima več imen - brana, pretelj, šenterija ... Kupili so ga v Avstriji in je bil na novo izdelan. Tam je še zelo popularen in ga tudi poučujejo na konservatorijih in v glasbenih šolah. Včasih oprekelj zamenjajo s harmoniko – dvovrstno diatonično tržaško harmoniko. Ker jo je izdelovala družina Plonar v Trstu, je dobila ime plonarca. Stara je več kot sto let, datum ni točno znan, kupili pa so jo v bližnji vasi okoli Ilirske Bistrice. Stari ata je igral na boben, ko se jim je pridružil. Zdaj pa ob posebnih priložnostih zaigra na boben Gregor, ki je prevzel ljudski način igranja nanj. Pri petju Gregor poje glas »naprej«, Nina »čez«, oče Romeo pa basira. Včasih je z njimi nastopala tudi mama Vanda.

Prve pomembnejše nastope je skupina Volk Folk imela na srečanjih pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki jih pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Prelomni koncert je bil leta 2000 na Drugi godbi. Igrajo na rojstnodnevnih zabavah, družinskih praznovanjih, plesih, porokah, protokolih, otvoritvah, radijskih koncertih …, zadnja leta pa veliko sodelujejo z različnimi folklornimi skupinami ter vodijo seminarje in delavnice za godce.

Povod za obisk družine Volk in pripravo portretne oddaje je bila tudi izdaja njihove prve zgoščenke U prvega. V imenu zgoščenke se skriva šega, ki je v slovenskem prostoru znana kot npr. Prvi rej na Koroškem. V Brkinih se je še danes po nekaterih vaseh ohranila navada, da gre mladina po maši na dan farnega zavetnika na ples. Muzikanti počakajo pred cerkvijo in popeljejo povorko na plesišče, kjer je ples organiziran. Nekdaj je bila navada, do so se le trikrat zavrteli - zaplesali tri plese. Tudi pravila za ples so bila bolj stroga, saj so se plesa lahko udeležili le domači fantje in dekleta. To je bil takrat najbolj imeniten dogodek v celem letu in o njem njem se je še dolgo govorilo ... O tem je med drugim v oddaji pripovedoval Romeo Volk. Za izdajo zgoščenke jih je nagovoril Janez Dovč iz založbe Celinka, pri kateri je zgoščenka tudi izšla. Na zgoščenki so posnetki, ki so bili odigrani v živo na dveh lokacijah; v ljubljanski Filharmoniji in Festivalni dvorani.