Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Tone GorjupTone Gorjup
Romanje v Maria Einsiedel (foto: Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu)
Romanje v Maria Einsiedel

Rojaki iz Frankfurta in Mannheima pri maši za domovino

| 23.06.2012, 07:48 Matjaž Merljak

V soboto, 16. junija 2012, so rojaki iz Mannheima in Frankfurta poromali v kraj Maria Einsiedel pri Gernsheimu, ki leži nekako na sredi med tema slovenskima župnijama v Nemčiji. Tam je bila tradicionalna maša za domovino in po njej še kulturni program.

Sredi polja stoji petstoletna božjepotna cerkvica Maria Einsiedel. Tja vsako leto o kresu skupaj poromamo rojaki iz frankfurtske in mannheimske slovenske župnije. Tako se enkrat na leto dobijo spet skupaj. V začetku, pred skoraj petdesetimi leti, je bila to namreč ena župnija. Ko pa je prišlo dosti Slovencev v Frankfurt, na jugu pa v Schwarzwald, ni bilo več mogoče, da bi en duhovnik lahko skrbel za vse.

Nekoč so na tem skupnem letnem romanju kurili pravi kres, ob njem prepevali in v žerjavici celo pekli krompir. Zdaj kresa ne morejo več kuriti, zato pa toliko bolj pride do izraza maša za domovino, saj je v tem času obletnica osamosvojitve.

V Maria Einsiedel so sodelovali tudi otroci, bližina učiteljice prežene strah
V Maria Einsiedel so sodelovali tudi otroci, bližina učiteljice prežene strah © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Letos je med rojake iz Ljubljane prišel vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut, iz Bočne v Savinjski dolini pa družina Zavološek. Prvi je vodil somaševanje ter zbrane v pridigi nagovoril in spodbujal, drugi pa so rojakom polepšali praznovanje s prepevanjem pri maši in še po njej. Ob koncu maše je nekaj recitacij z nekaterimi šolskimi otroki pripravila frankfurtska učiteljica Natalija, okvir temu nastopu pa je dala s svojim petjem družina Zavolovšek.

Družina Zavolovšek je pela domoljubne pesmi
Družina Zavolovšek je pela domoljubne pesmi © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Tenorist Jernej Žagar pri Maria Einsiedel
Tenorist Jernej Žagar pri Maria Einsiedel © Arhiv slovenske misije v Mannheimu
S petjem je zbrane navdušil Jernej Žagar, ki nekaj mesecev študira petje v Mannheimu, sicer pa prihaja iz iz Češnjic pri Trebelnem na Dolenjskem. Sedanji župnik v Mannheimu, Janez Modic, ga je kot župnik na Trebelnem krstil. Mladi Jernej je zbrane na romanju presenetil s svojim glasom. Zapel je himno in pesem Slovenec sem.

Z molitvijo za domovino ter pesmijo Marija pomagaj nam sleherni čas so zaključili srečanje ob oltarju in se preselili h koči, kjer so jih že čakale jedi z žara, pijača in pecivo. Veselo razpoloženje, ki so ga razširili s petjem in igranjem Zavolovškovi, se je razširilo na vse, tudi nevihta, ki se ni izneverila tradiciji junijskih srečanj, ga ni zatrla. V koči je bilo veselo, prepleteno s petjem in igranjem harmonike tja do deste ure zvečer.

Nazadnje je ostala samo še ekipa iz Wiesbadna in Darmstadta: v popoldanskem času je pripravila prostor in vse drugo za to naše srečanje, zvečer pa seveda tudi vse pospravila. Hvala jim za delo in pripravo tega praznovanja, hvala pa tudi gostom, ki so polepšali ta dan, družina Zavolovšek pa še nedeljsko mašo naslednji dan v Frankfurtu. Hvala pa tudi vsem, ki se jim je zdelo vredno priti na to našo prireditev ob dnevu slovenske državnosti - je zapisal župnik v Frankfurtu Martin Retelj.

Janez Modic iz Mannheima je dodal, da od njih ni tako daleč do Gernshemima, iz ostalih šestih podružnic pa je že predaleč, rojaki so tudi vsi že starejši. Mnogi rojaki so bili tudi v domovini.

Piknik po maši pri Maria Einsiedel
Piknik po maši pri Maria Einsiedel © Arhiv slovenske misije v Mannheimu

 

Nevihta nas je pognala v kočo, a petje je ostalo
Nevihta nas je pognala v kočo, a petje je ostalo © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina) Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina)

Marija Pomagaj je s svojimi rojaki po vsem svetu

Rojaki na vzhodu Francije 1. maja že desetletja romajo k Mariji Pomagaj v Habsterdick. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ima tudi rudarsko preteklost. V ...