Evropski vrh med Parizom, Berlinom in Atenami
| 24.05.2012, 13:49
Voditelji članic Evropske unije so na neformalnem vrhu v Bruslju razpravljali predvsem o zagonu rasti. Vrha se je tokrat prvič, odkar je zasedel mesto francoskega predsednika, udeležil Francois Hollande. Tako so vrh zaznamovale predvsem spremembe v odnosih med ključnima evropskima prestolnicama, Parizom in Berlinom, ter premik poudarka z varčevanja na rast.
Hollande proti Merkel
Tokratni vrh se je začel v znamenju napovedi, da se obeta spor med Parizom in Berlinom glede skupnih evrskih obveznic. Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta namreč pred vrhunskimi srečanji unije vedno uskladila stališča in jih poslala ostalim kolegom. To je bilo nato podlaga za skupne odločitve. Tokrat pa je Hollande že ob prihodu vrh pozval k takojšnjemu ukrepanju za rast in k razpravi o skupnih evrskih obveznicah kot sredstvu za reševanje dolžniške krize. Merklova je ob tem opozorila, da te ne bodo prispevale k rasti. Berlin vztraja na stališču, da še ni čas za ta projekt, saj je treba najprej ustvariti pravo fiskalno unijo. Z nemškim stališčem se strinja tudi Slovenija. Premier Janez Janša, ki se je prav tako udeležil neformalnega vrha, je poudaril, da je do evrskih obveznic še daleč. „Mogoče so bolj realne projektne obveznice, kar pa ni isto. Bo pa razprava o tem odprta na vseh sestankih. Je že bila v preteklem letu in mislim, da se bomo o tem še dolgo časa pogovarjali. Bodo pa te obveznice v Evropi realne takrat, ko bomo poleg monetarne imeli tudi fiskalno unijo,“ je dejal Janša. Sicer pa je po njegovem mnenju največja dodana vrednost razprave, da je „dokončno razrešena umetna dilema fiskalna disciplina ali rast. Vsi razpravljavci vseh držav so se zavzeli za to, da je potrebo oboje in da gre za dve plati iste medalje,“ kar se je po Janševih besedah videlo tudi v samem nastopu francoskega predsednika: „Mislim, da je tudi z njegovim nastopom bilo jasno, da te umetne dileme ali fiskalna konsolidacija ali rast ni. Tudi za Francijo je uravnoteženje javnih financ zelo pomemben cilj in tudi z njihove strani smo slišali, da je to predpogoj za trajnostno rast in razvoj.“ Janša je komentiral tudi napovedano uvedbo davka na finančne transakcije, ki mu večina držav članic unije nasprotuje. Glede Slovenije je povedal: „Slovenija preučuje to možnost in verjetno se bomo za ta korak odločili prihodnje leto v kolikor do takrat ne bo prišlo do dogovora na ravni Evropske unije, v kar jaz osebno ne verjamem.“ Voditelji članic unije sicer tokrat pričakovano niso sprejeli konkretnih ukrepov za spodbujanje rasti in zaposlovanja. Pripravili so le teren za junijski vrh unije.
Dan D v Grčiji 17. junij
Razprava na neformalnem vrhu voditeljev Evropske unije se je vrtela tudi okoli Grčije. Kot je poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, si vsi želijo, da Grčija ostane v območju evra, pri tem pa mora spoštovati sprejete varčevalne in reformne zaveze. To sporočilo Grčiji je vrh območja evra zapisal tudi v posebni izjavi.Voditelji so v izjavi zapisali, da so države, ki si delijo skupno evropsko valuto, že pokazale precejšnjo stopnjo solidarnosti z Grčijo, saj so ji od pomladi 2010 skupaj z Mednarodnim denarnim skladom zagotovile za približno 150 milijard evrov finančne pomoči. Ob tem so napovedali, da bodo mobilizirali sredstva unije za spodbuditev rasti in zaposlovanja v državi, ki vstopa že v peto leto globoke recesije. Na vrhu so izrazili tudi razumevanje za veliko dosedanje odrekanje grških državljanov, ob tem pa poudarili, da je nadaljevanje ključnih reform za zagotovitev vzdržnosti grškega javnega dolga, spodbuditev zasebnih investicij in okrepitev institucij države najboljše zagotovilo za njeno boljšo prihodnost v sklopu območja evra. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je povedal: „Sporočilo, ki ga pošiljamo Grčiji je jasno: stali ji bomo ob strani, medtem ko bo Grčija izpolnila svoje zaveze. V Grčiji se dogajajo demokratični procesi in te spoštujemo. Počakajmo na to, kaj bodo odločili grški državljani na volitvah 17. junija. Ne bomo se pustili motiti s strani tistih, ki hočejo promovirati kakršenkoli drugačen scenarij. Počakajmo na voljo Grkov.“
Grško finančno ministrstvo je medtem sicer odločno zanikalo poročila o tem, da je bilo na telekonferenci delovne skupine evrske skupine v ponedeljek dogovorjeno, naj vsaka članica območja evra pripravi krizni načrt za morebiten izstop Grčije iz območja evra. A govorice o načrtu B so vse bolj glasne. Teh ugibanj Van Rompuy ni želel komentirati. „Slovenija kakšnega posebnega načrta ne potrebuje. Tudi ni bilo nič formalnega. Bilo bi zelo napačno sporočilo, če bi Evropska unija zdaj že izdelovala načrte zato, da bi zdaj, ko je še vse odprto, Grčija odide iz evroobmočja,“ pa je o tem povedal slovenski premier Janez Janša. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je poudaril, da izključitev Grčije iz območja evra pravno ni mogoča. Spomnil je, da so vse članice unije, razen Velike Britanije in Danske, ki sta si izborili izvzetje, dolžne prevzeti skupno evropsko valuto, saj jim to nalaga pogodba Evropske unije. Izključitev iz območja evra tako po njegovih besedah pomeni izključitev iz pravnega okvira povezave.
