Po koncu operacije Isaf v Afganistanu ne bo zmanjkalo novih izzivov
V Chicagu se je včeraj končal vrh Nata, ki je potrdil, da se bodo enote zavezništva v operaciji Isaf iz Afganistana umaknile do konca leta 2014. Odgovornost za bojne operacije pa bo Afganistanu predana sredi prihodnjega leta. Vrha se je udeležil tudi premier Janez Janša.
Predsednik ZDA Barack Obama je povedal, da umik zavezniških sil iz Afganistana „ne bo zaznamoval konec izzivov v Afganistanu ali partnerstva s to pomembno državo. Dosegamo bistven napredek pri našem glavnem cilju, ki je poraz Al Kaide, vzpostavitev miru in pomoč Afganistancem, da se postavijo na lastne noge.“ Zagotovil je, da bo tako tudi ostalo: „Nato bo nadaljeval z urjenjem domačih sil, da bi te postale čim bolj močne.“
Slovenski premier Janez Janša pa je poudaril, da je operacija Nata in partnerskih držav v Afganistanu lahko vzorec za druga mednarodna posredovanja. Po njegovem je pri tem treba poskrbeti, da doslej vloženi napori ne bi bili zastonj. „Tu bo treba veliko investirati, tako da bodo različne mednarodne organizacije in tudi države, ki danes sodelujejo v okviru partnerstva z zvezo Nato v Afganistanu, svojo prisotnost tam ohranila. Tudi Slovenija bo po svojih močeh pomagala pri utrjevanju demokratičnih standardov in gospodarskem razvoju,“ je dejal Janša. Poudaril je, da mednarodna in vojaška prisotnost v tej državi ostajata dejstvo „vendar na osnovi bilateralnih sporazumov med suverenimi državami. Tako ne gre več za vojaško akcijo na osnovi resolucije Združenih narodov, ki predstavlja tudi zelo omejeno suverenost države, v kateri ta akcija poteka. Zadeve se bodo odvijale čisto na drugi ravni.“
Glede pomembnosti zasedanja vrha Nata v Chicagu za Slovenijo je Janša povedal: „Za nas je zelo pomembno, da je celotna usmeritev, ki je bila sprejeta na tem vrhu, skupaj s pametno obrambo in ostalimi aktivnostmi vezanimi na racionalizacijo, na nek način usmerjena v to, da se upošteva aktualne ekonomske razmere, ki so v Sloveniji verjetno bolj pereče od povprečja v državah članicah, in smo se odločili, da bomo isto stopnjo varnosti zagotavljali z uporabo rezerv.“
Vrh Nata je potrdil tudi politiko odprtih vrat. Za to se je med drugim močno zavzemala prav slovenska delegacija, v kateri sta bila poleg premiera Janše tudi obrambni minister Aleš Hojs in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. „Slovenija je bila ena od redkih članic zveze Nato, ki se je na tem vrhu odločno zavzela za to, da politika odprtih vrat ne sme ostati nekje v ozadju, zdaj ko se vzpostavlja širše partnerstvo, in ko Nato dejansko postaja globalno orodje za zagotavljanje svetovnega miru in varnosti,“ je poudaril Janša. Na to temo je sicer potekalo posebno srečanje zunanjih ministrov Nata. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je povedala, da je bil ta vrh zadnji brez širitve na nove članice. V vrsti tako čakajo Makedonija, Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Gruzija. Po besedah Clintonove, bodo vsako kandidatko obravnavali posebej.
