52. obletnica Slovenskega doma

| 30.05.2012, 06:32 Matjaž Merljak

Slovenska skupnost v Carapačaju je majhna. Živi in deluje najbolj severno na področju buenosaireškega predmestja.

Obletnico so praznovali v nedeljo, 6. maja 2012.

Hladna, oblačna, a vseeno prijetna je bila ta nedelja. Slavje se je začelo dopoldan z dviganjem zastav in pozdravom predsednika doma Francija Korošca. Sledila je maša, ki jo je daroval dušni pastir, msgr. dr. Jure Rode. Po maši so bili vsi gostje deležni slanikov in medice.

V zadnjih letih se je življenje v domu popestrilo, saj imajo kar nekaj aktivnih skupin, ki se zbirajo čez teden: gledališki odsek, folklorna skupina Maribor, balinarji, fantje in dekleta ter seveda slovenska šola Josipa Jurčiča. In to nas zelo veseli. Opažamo, da dom raste in se zvestoba slovenstvu ohranja iz roda v rod.

Malo čez četrto uro je začel kulturni program s pozdravom predsednika Zedinjene Slovenije, Francija Žnidarja, ter veleposlanika RS Tomaža Mencina.

Osrednja točka kulturnega programa je pa bila igra »Zakonci stavkajo«. Avtor je J. Pohl, režijo je imel na skrbi Jože Jan. Gledališki odsek se je tudi zahvalil Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker jih je finančno podprl ter s tem pripomogel, da se je igra lahko predstavila na obletnici.

Celotna izvedba igre je po zaslugi igralcev in režiserja posrečeno in lepo podana v šaljivi odrski predstavi. Zato je pri občinstvu žela veliko smeha. Vsi igralci so bili deležni močnega aplavza in seveda tudi našega priznanja in hvaležnosti za ves trud, ki so ga imeli že od decembra lanskega leta, ko so začeli z vajami. Pozna se veselje, ki ga čutijo do nastopanja, saj so se izkazali kot izredno dobri igralci prav vsi.

Po burnem ploskanju so sledile zahvale vsem, ki so na katerikoli način pomagali. Na koncu smo pa vprašali (sami sebe in tudi obiskovalce), če se zavedamo, kaj resnično pomeni beseda dom? Dom je pravzaprav tam, kjer sem jaz lahko jaz. Kakšen je naš dom, kjer se najraje zadržujemo, se v njem dobro počutimo in kaj je tisto kar vpliva na dobro počutje? Kaj po vašem mnenju naredi dom?

Dom smo mi vsi, vsi, ki se tukaj družimo. Od nas vseh je odvisno, če bomo v tem domu, »našem Karapačajskem domu« gojili še naprej slovenske vrednote, slovensko pesem, naše navade, običaje, če bomo zanj skrbeli in se žrtvovali, živeli z njim in mu pomagali rasti. Hvaležni smo za ta dom, kjer smo resnično doma, vsem, ki so ga podpirali, gradili, vložili vanj del slovenskega srca in duha. Mislim, da smo bili vsi istega mnenja, da je resnično tako …

Po programu nas je znova razveselil domači ansambel ob zvokih slovenskih melodij. Seveda je bila na razpolago tudi dobra hrana in pijača. Nekateri so plesali, drugi samo poslušali, spet drugi klepetali kar dolgo v noč.

Hvaležni smo vsem, ki so prišli; vsem, ki so nam izrazili podporo in nam stojijo ob strani. Čeprav nas je malo, delamo z veseljem: vse iz ljubezni do prelepe, drage Slovenije. Upamo, da se to pozna. Naša želja pa je, da nam ne bi nikdar zmanjkalo moči in vztrajnosti, da bi mladina prejela doto spoštovanja, veselja, delavnosti in ljubezni do naše slovenske skupnosti. Z božjo pomočjo, vztrajnostjo in prostovoljnim delom bomo lahko praznovali še veliko obletnic. Iz srca želimo, da bi bilo tako!