Od petka do petka: 4. - 11. maj 2012

| 13.05.2012, 07:23 Matjaž Merljak

V preteklem tednu so mediji veliko poročali o domnevnem dekretu iz Vatikana, po katerem naj bi Sveti sedež Slovenski škofovski konferenci (SŠK) narekoval, naj upokojena nadškofa Franca Krambergerja in Alojza Urana umakne iz javnega življenja, kar pa je SŠK zanikala. Vlada in sindikati javnega sektorja so končno podpisali stavkovni dogovor, ki bo omogočil uveljavitev zakona o uravnoteženju javnih financ, ne da bi nad njim visela grožnja z referendumom. Poslanci so sprejeli odločilne korake glede rebalansa letošnjega proračuna.

Cerkev na Slovenskem

SŠK zanikal dekret o kaznovanju nadškofov Krambergerja in Urana

Začenjamo pa z dogajanjem v Cerkvi na Slovenskem. Kot je znano, so mediji poročali, da je Sveti sedež Slovenski škofovski konferenci poslal dekret, naj upokojena nadškofa Franca Krambergerja in Alojza Urana umakne iz javnega življenja, odvzel naj bi jima tudi škofovski palici in prstana. Ljubljanski in mariborski nadškof, Anton Stres in Marjan Turnšek sta na novinarski konferenci zatem zatrdila, da trditve o dekretu iz Vatikana ne držijo. Generalni tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. „Ni bilo nobenega dekreta iz Rima ali kot je novinar popravil navodila v zvezi s tem, da je nekdo član Škofovske konference, ki bi ga mi dobili. Še enkrat poudarjam, da Slovenka škofovska konferenca ni dobila nobenega dekreta, odloka ali navodila glede statusa glede slovenskih škofov, upokojenih škofov ali članstva v Slovenski škofovski konferenci.“ Mediji so poročali tudi, da naj bi imel upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran otroke, in ali je priznavanje očetovstva kakor koli vplivalo na njegov odhod z mesta ljubljanskega nadškofa metropolita. „Te besede niso resnične. Nikoli od nikogar nisem dobil zahteve po ugotavljanju očetovstva. Ob tem izjavljam, da so domneve o mojem očetovstvu neutemeljene.“

Mariborski nadškof Marjan Turnšek pa je v imenu upokojenega nadškofa Franca Krambergerja prebral njegovo izjavo, s katero odgovarja na medijske zapise in poročanja. Kot je zapisal Kramberger, se je z upokojitvijo odpovedal vodstvu slovenske liturgične komisije.

Podjetje Betnava v stečaju

Mariborsko sodišče je v sredo razglasilo stečaj v podjetju Betnava, ki je vodilo obnovo istoimenskega dvorca mariborske nadškofije. Sodišče je upnike pozvalo, da v treh mesecih prijavijo svoje terjatve. Omenjeno podjetje pod okriljem mariborske nadškofije je bilo vpleteno v dvomljive posle s propadlim velenjskim gradbincem Vegradom, zaradi katerih so celjski kriminalisti nedavno že vložili kazenske ovadbe. Nadškof Stres je povedal, da ne more sprejeti nobene odgovornosti za dejanja, ki so bila predmet kriminalistične preiskave. Po njegovih besedah je bila pogodba med mariborsko nadškofijo in omenjenim velenjskim podjetjem, ki jo je podpisal, korektna in v skladu z interesi nadškofije, da se ta kompleks uredi. "Tista pogodba je nesporna. Jaz ne vidim tam nobenega napačnega koraka. Tudi ne vem, zakaj bi nosil posledice za to, če se ta pogodba ni izpolnjevala. Če bi bila pogodba realizirana, bi bila danes Betnava že obnovljena in bi vse teklo normalno. Moram poudariti, da je nadškofija Maribor, potem ko ni prišlo do realizacije pogodbe, tudi sama vložila ovadbo proti Vegradu." Nadškof Stres vztraja, da je bilo leta 2009 poslovanje Vegrada zanesljivo in ni kazalo, da pogodbenih obveznosti ne bi mogli izpeljati.

Papež odobril priznanje herojskih kreposti Božjemu služabniku Baragi

Papež Benedikt XVI. je odobril priznanje herojskih kreposti Božjemu služabniku Frideriku Ireneju Baragi. S tem je odprta pot za njegovo beatifikacijo. Božji služabnik Baraga se je sicer rodil 29. junija 1797 v graščini Mala vas pri Dobrniču v Sloveniji. Leta 1830 je odšel v misijone med severnoameriške Indijance. Bil je bil prvi škof v Marquettu v Združenih državah Amerike. Tam je 19. januarja 1868 tudi umrl.

Čudež, ki ga je treba zdaj dokazati za razglasitev Baragove blaženosti, naj bi se zgodil pri pacientu, ki je bolehal za tumorjem na jetrih. Pacientova družina in krajevni župnik so molili za ozdravljenje na priprošnjo škofa Barage, pri čemer so na pacientov trebuh pri molitvi položili tudi Baragovo štolo. Bolečina je po tem dogodku popustila, preiskovalna operacija pa ni več odkrila sledov tumorja. Čudež bo veljaven, če znanost ne bo mogla razložiti ozdravljenja in če bo ozdravljenje res mogoče pripisati priprošnji škofa Barage.

 

Politika

Rebalans proračuna in zakon o uravnoteženju javnih financ

Poslanci državnega zbora so ta konec tedna nadaljevali zgodovinsko razpravo o rebalansu letošnjega proračuna in o zakonu za uravnoteženje javnih financ, ki je - po mnenju vlade – ključen za nadaljnji razvoj Slovenije. Čeprav je nekatere varčevalne ukrepe med pogajanji s sindikati omilila, je vlada prepričana, da bo prihranila načrtovanih 800 milijonov evrov. Slovenija bo samo letos zaradi izjemnega zadolževanja v preteklih letih za obresti plačala 750 milijonov evrov.

Finančni minister Janez Šušteršič je večkrat ponovil, „da bi brez tega zašli v situacijo, ki bi bila javno-finančno, socialno in gospodarsko za Slovenijo izjemno težka, kar so na nek način priznali tudi sindikati.“

Opozicija je sicer opozorila, da smo v težjem položaju tudi zato, ker so padle vse Pahorjeve reforme. Matevž Frangež SD: „Če želimo državo, ki bo zagotavljala vsem enake možnosti, moramo razumeti, da rabimo močno državo in drugačno gospodarstvo. Država mora imeti pri tem svojo vlogo v spodbujanju.“ Ljudmila Novak iz NSi je menila, da sta opozicija in koalicija vendarle našili precej skupnih točk pri varčevalnem paketu in dodala. „Če bi bila jaz v opoziciji, verjetno imela prav tako kakšno pripombo, kot jo imate zdaj vi.“ Desus pa je menil, da moramo varčevati, kajti kdor ima posojila, izgubi del svobode. Marjana Kotnik Poropat. „Tako ne bo posega v pokojnine, ki se izplačujejo na osnovi plačanih prispevkov. Ohranja se tudi dodatek za rekreacijo za upokojence z nižjo pokojnino.“ Glede na to, da se bo morala Slovenija kljub rebalansu proračuna letos zadolžiti za milijardo evrov, Šušteršič napoveduje, da ima vlada časa za ta denar še dovolj. Večje gospodarske rezultate pričakuje šele v prihodnjem letu, odvisni pa bodo tudi od tega, kaj se bo dogajalo z največjo slovensko banko NLB.

Dogovor vlade in sindikatov: letošnji prihranek 500 milijonov evrov

Kar sedem tednov so se vlekla pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, a s podpisom stavkovnega sporazuma med obema stranema je v četrtek postalo jasno, da referenduma o varčevalnih ukrepih ne bo. Večina sindikatov je namreč pristala na 8-odstotno znižanje plač, dogovor pa se nanaša na približno 140 tisoč javnih uslužbencev. Minister Andrej Vizjak je zagotovil: „Vlada do konca prihodnjega leta ne načrtuje posegov v plače uslužbencev v javnem sektorju, tako da pod tem sporazumom ni nikakršne zarote.“ Letos naj bi z ukrepi privarčevali 500 milijonov evrov. Zadovoljen je bil tudi sindikalist Branimir Štrukelj: „Ohranili smo tudi številna delovna mesta s svojimi pogajanji, res pa je, da smo pristali tudi na začasno zniževanje plač. To smo storili v dobro vseh v naši državi.“

Stavka večine sindikatov je tako končana in bo po sporazumu tudi plačana. Sedem izmed 21 sindikatov sporazuma ni podpisalo, a to lahko storijo naknadno. Policijska sindikata tako nadaljujeta stavko. Pogajanja o normativih in standardih se bodo nadaljevala v okviru socialnega sporazuma, vlada pa upa, da bo s preostalimi sindikati čim prej dosegla ustrezen dogovor glede varčevalnih ukrepov.

Janša in Merklova: Stabilne javne finance in rast z roko v roki

Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudil turški premier Recep Tayyip Erdogan z močno gospodarsko delegacijo. S predsednikom vlade Janezom Janšo sta spregovorila o možnostih strateškega povezovanja med državama, predvsem pa sta se strinjala, da je treba okrepiti gospodarsko sodelovanje. Naš premier se je mudil tudi na obisku pri nemški kanclerki Angeli Merkel. Stališče njunih držav v boju proti krizi v območju z evrom je zelo podobno.

Ponovila bi to, kar je pravkar dejal slovenski premier Janez Janša. Vsi se morajo držati dogovorov - 25 držav je podpisalo fiskalni pakt in čestitke Sloveniji za že opravljeno ratifikacijo. Gospodarska rast in vzdržni proračuni si niso v nasprotju. Tudi šefi vlad in držav so na vrhu konec januarja dejali, da so solidni proračuni nujen, ne pa tudi zadosten predpogoj za doseganje trajne rasti. In v tej smeri bomo delali naprej.“

Policija prijela vrh organiziranega kriminala v Sloveniji

V petek je po Sloveniji, pretežno na Gorenjskem in Primorskem, stekla največja policijska akcija v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri je sodelovalo več kot 350 policistov v več kot 60 hišnih preiskavah, prejetih je bilo okoli 50 oseb. Šlo je za mednarodno preiskavo kaznivih dejanj, povezanih z mamili in orožjem, ki se je sicer začela že leta 2010, tudi s pomočjo kranjskih in koprskih tožilcev. Več kriminalnih združb je delovalo usklajeno in povezano , je povedal pomočnik direktorja kriminalistične policije Marjan Fank: „Struktura odkritih kriminalnih združb potrjuje, da gre za najvišji nivo organizirane kriminalitete v Sloveniji, posamezni osumljenci pa predstavljajo vrh organizacije na posameznih področjih organizirane kriminalitete.“ Preiskava se bo nadaljevala, osumljence pa so prepeljali pred preiskovalnega sodnika.

 

Kultura in družba

Akcija Karitas in Teden Rdečega križa

Slovenska Karitas je še pred koncem šolskega leta začela že četrto akcijo zbiranja zvezkov za socialno ogrožene šolarje. Potekala bo do 1. junija. Nadškofijska Karitas Maribor pa je v preteklih dveh letih, odkar v mestu obstaja njihova ljudska kuhinja Betlehem, pomoči potrebnim razdelila preko 37 tisoč prehranskih obrokov. Potrebe po brezplačnem dnevnem obroku so se letos povečale za pet odstotkov. Zaključuje pa se tudi tradicionalni teden Rdečega križa Slovenije. Letošnje geslo je bilo: „Mladi za boljši svet.“

28. Druga godba v Ljubljani

V Ljubljani se je v preteklem tednu začel mednarodni festival Druga godba, ki že 28. zapored k nam vodi glasbenike z različnih koncev sveta.Vrhunca letošnje izdaje festivala sta koncert v Kolumbiji delujočega Britanca Quantica, ki je nastopil z britansko souldivo Alice Russell in novo zasedbo Combo Barbaro. Včeraj pa so nastopili stari znanci Druge godbe, portugalska skupina Madredeus. Festival se bo sklenil 26. maja, ko bo kot edina slovenska predstavnica nastopila Irena Tomažin.

Se bo idrijski rudnik živega srebra uvrstil na Unescov seznam?

Unesco je objavil strokovno poročilo o vlogi za vpis idrijskega rudnika živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine. Poročilo je pozitivno, končna, politična odločitev pa bo sprejeta v začetku poletja. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk o pomenu umestitve na Unescov seznam: „V Sloveniji imamo veliko objektov, spomenikov, gradov, industrijskih objektov, ki niso dovolj dobro zaščiteni. Država za vse enostavno nima dovolj denarja. Če nekaj vpišemo v svetovno dediščino Unesca, to pomeni, da se zavežemo, da bomo za ta objekt boljše skrbeli. Bo pa tudi sam spomenik dobil vire prihodkov, promocijo in boljši obisk.“

Za zdaj je Slovenija na Unescov seznam vpisala Škocjanske jame, v skupnem projektu s Švico pa tudi kolišča na Barju. V načrtu za vpis na seznam je tudi Plečnikova Ljubljana.

Tantadruja za življenjski delo prejel Stane Leban

Tri primorska gledališča, iz Nove Gorice, Trsta in Kopra, so drugo leto zapored podelila primorsko gledališko nagrado tantadruj. Prejel jo je Stane Leban. „To je človek, ki je kar 55 let soustvarjal v tem gledališču, igral je ogromno vlog, mi pa ga poznamo tudi kot soustvarjalcev dobrih medsebojnih odnosov. On je bil tisti, ki je zelo dobro sodeloval in vzgajal tudi mlajšo generacijo. Najpomembnejši izraz, ki ga opredeljuje, pa je entuziazem,“ je o gledališkem nagrajencu na Primorske, Stanetu Lebanu, povedal direktor SNG Nova Gorica povedal Jožko Čuk.

 

Šport

Odbojkarska reprezentanca zamudila priložnost za OI

Olimpijskih upov je za slovensko odbojkarsko reprezentanco konec. V preteklem tednu je namreč igrala na kvalifikacijskem turnirju v Sofiji za nastop v olimpijskem Londonu. V skupini 1 jo je najprej s 3:0 premagala domača bolgarska reprezentanca. Neuspešna je bila tudi v dvoboju s Španijo. Zadnjo tekmo so v petek odigrali z evropskimi prvaki, Srbijo, in jo prav tako izgubili.

Mladi slovenski nogometaši neuspešni na domačem evru

Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let je v preteklem tednu odigrala tekme 2. kroga evropskega prvenstva (skupina B) v Lendavi in Mariboru. S Poljsko je igrala neodločeno 1:1, proti Nizozemcem je izgubila, prav tako pa tudi z Belgijci. Izid zadnje tekme je bil 1 proti 3. Edini gol je Peter Stojanović.“Želja je bila zelo velika, a na žalost ni bilo dovolj koncentracije na začetku. Najprej moramo dobiti gol, da začnemo resno igrati. To je treba spremeniti v taktično igro. Morala nam je padla tudi zaradi rdečega kartona.“ Slovenska reprezentanca do 17 let je na domačem evropskem prvenstvu v treh tekmah osvojila le eno točko. Selektor Miloš Kostić pravi, da je prvenstvo služilo kot priprava za naprej.

Evropsko prvenstvo kanuistov na divjih vodah v Augsburgu

Slalomisti na divjih vodah so uspešno zastopali našo državo na evropskem prvenstvu v nemškem Augsburgu. Med njimi kajakaša Peter Kauzer in Janoš Peterlin ter kanuista Benjamin Savšek in Anže Berčič, uspešen je bil tudi kanuistični dvojec Taljat – Božič, ki je dobil olimpijsko vozovnico.

Nekdanja olimpijska in svetovna prvaka v dvojnem dvojcu, Iztok Čop in Luka Špik sta uspešno tekmovala na tekmah svetovnega pokala v Beogradu. Vodila sta do zadnjega vmesnega časa, nato pa morala predse spustiti Nemca, ki sta bila najmočnejša v sklepnem delu, po fotofinišu pa sta za 21 stotink izgubila boj za drugo mesto z Britancema. „ Tekma je šla vse do konca na nož, glede na prejšnjo sezono sva popravila prvi del tekme, da sva torej obdržala kontakt z najboljšimi. Nisva pa uspela še odpeljati finiša, kar je posledica tega, da nismo trenirala, da težkih tekem še ni bilo in da je sezona šele na začetku,“ je po osvojenem tretjem mestu povedal Čop.