Dr. Angela Piskernik
Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik
| 12.05.2012, 07:18 Matjaž Merljak
Na prvem programu TV Slovenija bo jutri ob 21h premiera dokumentarnega filma Amirja Muratovića Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik. 50-minutni film bodo ponovili v ponedeljek, 14. maja 2012, ob 15.50 na 2. programu TV Slovenija.
Življenjepis Angele Piskernik daje vtis, da gre za osebo, ki smo si jo izmislili, da bi lahko govorili o življenju slovenskega izobraženstva v dramatični prvi polovici 20. stoletja. Njen zaročenec je bil France Stele, prijateljevala je z Rudolfom Maistrom, Izidorjem Cankarjem, pa s Francetom Kidričem, kar je bil zadosten razlog, da so jo poslali v taborišče Ravensbrück. Do konca življenja – spovedal in pokopal jo je prijatelj škof Jožef Pogačnik – je ostala samska in predana znanstvenemu ter pedagoškemu delu.
Angela Piskernik (1886-1967) je bila zavedna Korošica iz Lobnika pri Železni Kapli, prva Slovenka z doktorskim nazivom s področja naravoslovja, prva slovenska naravovarstvenica. Zaslužna je za ustanovitev Triglavskega narodnega parka in pravno zavarovanje naravnih območij v Sloveniji. Po drugi vojni se je kot direktorica Prirodoslovnega muzeja zavzela, da se je ohranil Alpski park Julijana v Trenti in so zavarovali 56 ogroženih rastlinskih vrst, nato tudi nekaj živalskih. Dosegla je zakonsko prepoved izvoza ptic pevk iz Jugoslavije. Napisala je priročnik Ključ za določanje cvetnic in praprotnic.
Kot zavedna Slovenka kljub doktorskemu naslovu na Koroškem ni mogla dobiti službe in je delala kot domača učiteljica v družini odvetnika Janka Brejca. Vodilno je sodelovala pri pripravah na koroški plebiscit, predsedovala različnim ženskim organizacijam ter bila podpredsednica Kluba koroških Slovencev, po vojni ob predsedniku Prežihovem Vorancu. Do 1926 je bila botaničarka v Narodnem muzeju, nato pa je bila do aretacije jeseni 1943 gimnazijska profesorica naravoslovnih predmetov in nemškega jezika. Bila je avtorica več učbenikov za nemški jezik, predavala pa je tudi na valovih radia Ljubljana.
Zavest o pomenu Angele Piskernik je obudila družina Stergar – zgodovinarja Janez in Nataša ter hčerka Katja. Spodbudili so Angelino sorodnico Bredo Resman, da sta z možem Francem pobrskala po zapuščini na podstrešju in dragoceno gradivo predala Arhivu RS. Za dokumentarec TVS so spregovorili strokovnjaki z različnih področij: njena naslednica v Prirodoslovnem muzeju Nada Praprotnik, pa Stane Peterlin, ki jo je nasledil na Zavodu za spomeniško varstvo. Piskernikova je zbirala tudi etnografsko gradivo, ki ga danes raziskuje Martina Piko Rustia. Maja Haderlap je začela pisati dramsko besedilo, katerega glavna junakinja nosi poteze Piskernikove. V filmu sodelujejo še Edgar Piskernik, Metka Gombač, Tina Bahovec, Katarina Bogataj Gradišnik, Vanda Trampuž, Anja Dular, Anton Janko, Poldej Zunder, Danijel Grafenauer, Bredica Županc, Willi Ošina in Franc Jožef Smrtnik.
scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović
direktor fotografije in snemalec: Jure Nemec
snemalec: Marko Kočevar
snemalec zvoka: Frane Povirk
mojster zvokovne obdelave: Robert Sršen
avtorja in izvajalca glasbe: Sašo Kalan in Davor Heceg
Dokumentarni program
urednik: Peter Povh
producent: Jaka Hemler
odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov: Andraž Pöschl
Televizija Slovenija, 2009/2012
50 minut
Avtor, scenarist, režiser in montažer Amir Muratović se je rodil slovenski materi (tudi filmski delavki in publicistki Alenki Auersperger) ter uglednemu bosanskemu očetu leta 1966 v Sarajevu. Osnovno in srednjo šolo je zaključil v Ljubljani, kjer je 1992 diplomiral iz filmske in televizijske režije, 2000 še iz arhitekture ter leta 2007 po podiplomskem študiju filmske režije postal magister umetnosti.
Od 1989 sodeluje s TV Slovenija. Med najbolj znanimi njegovimi dokumentarci omenimo: Đuro (2000, priznanje žirije na konferenci CIRCOM), Tranzicijski Don Kihot (2000-01), Terra Folk (2003-04), Triglav (2002-04, Posebno priznanje Vikenda), Potopljeni zakladi Ekorne in Potovka (2003-04), Kruhovo leto (2005, nagradi na festivalih Etnofilm Čadca in Paunovo pero), Druga generacija (2005-06, v tekmovalnem programu festivalov v Sarajevu, Wiesbadnu, Baru in Portorožu), Fabiani : Plečnik (2006-08, Viktor za najboljšo dokumentarno oddajo, nagrada ESEC na Dunaju), Impresija velemesta (2009, najboljši film na 1. festivalu neodvisnega filma), Majoš (2009-10, Vesna za dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma, Grand prix na festivalu Etnofilm v Čadci na Slovaškem) in Zlati teptači (2011-12). Od leta 2007 pripravlja dokumentarno serijo Zapeljevanje pogleda o sodobni slovenski likovni umetnosti, te dni pa zaključuje film o pisatelju Franu S. Finžgarju in pripravlja portret slikarja Matije Jama. S partnerko Ireno Romih sta skupaj mdr. avtorja animiranega filma Podobe preteklega vsakdana (2004-07, Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju). Muratović je kot oblikovalec opremil dva ducata knjig. 2011 je izdal obsežno monografijo Slatka strast periferije o bosensko-hercegovskem cineastu Ivici Matiću.
Muratovićev scenarij sloni na spominih Angelinih sorodnikov Brede in Franca Resman ter Edgarja Piskernika, na pričevanjih nekaterih sodobnikov (V. Trampuž, K. Bogataj Gradišnik), nadaljevalcev njenega dela (S. Peterlin, N. Praprotnik) ali raziskovalcev njenega življenja. Med Korošci omenimo Martino Piko Rustia, Tino Bahovec, Kapelčane Poldeja Zundra, Bredico Županc s kvartetom SPD Zarja, župana Franca Jožefa Smrtnika in Willija Ošino ter Majo Haderlap z odlomkom nedokončane drame »Okamnina« (Petrefakt); Zalika Steiner je odigrala monolog dr. Piskernikove iz tega dela. »Provokativni« naslov TV-dokumentarca seveda izhaja iz zbirke receptov, ki jih je dr. Piskernikova prinesla iz kaceta. Med odličnimi člani filmske ekipe je Korošcem znani direktor fotografije Jure Nemec. V Muratovićevo delo je vključenih par minut dokumentarnih posnetkov Angele Piskernik iz filma, ki ga je o njej pred pol stoletja posnel Ernest Adamič.
