Komisija Pravičnost in mir ogorčena nad zažigom strunjanskega križa
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci so z ogorčenjem sprejeli informacijo o zažigu votivnega križa v Strunjanu. Pristojne državne organe pozivajo k posredovanju. Iz župnije Strunjan pa so sporočili, da bo na praznik Gospodovega Vnebohoda potekal spravni večer ob drugem zažigu križa. Slovesnost bo vodil koprski škof Metod Pirih. Odzval se je tudi Javni zavod Krajinski park Strunjan.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v Komisiji Pravičnost in mir, so omenjeni križ po zaobljubi prvič postavili mornarji in ribiči že leta 1600, da bi jih varoval na morju. Lani so ga tamkajšnji prebivalci obnovili kot del dejavnosti ob letošnjem praznovanju 500-letnice Marijinih prikazovanj.
V Komisiji, katere predsednik je mariborski nadškof Marjan Turnšek, zažig razumejo kot „dejanje javnega razpihovanja in spodbujanja verskega sovraštva in nestrpnosti s sramotitvijo verskih simbolov krščanstva, poskus stigmatizacije kristjanov v naši družbi (kristjanofobije) in namerno žaljenje verskih čustev“.
Komisija ugotavlja, da je križ zažgala ista oseba, kot pred desetimi leti, in sicer naj bi šlo za Deana Verzela, ki je dejanje izvedel še z nekaterimi osebami. Ob tem komisija meni, „da gre za očitno moralno in pravno zavrženo dejanje v slovenskem kulturnem prostoru“.
V odzivu na zažig strunjanskega križa zato organ Slovenske škofovske konference pristojne državne organe poziva, „da v najkrajšem času preverijo prisotnost elementov kaznivega dejanja in odgovornost storilcev za dejanje na osnovi Kazenskega zakonika, v povezavi z določbami Ustave RS in Zakona o verski svobodi, ki nedvoumno obsojajo razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti“.
Spravni večer v Strunjanu ob drugem zažigu križa
Župnija Marijinega prikazanja Strunjan na praznik Gospodovega vnebohoda v četrtek, 17. maja 2012, po drugem zažigu križa v Strunjanu pripravlja spravni večer z geslom Pod križem: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!"
Srečanje se bo začelo ob 19. uri z molitvijo pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi, ob 20. uri bo praznično mašo daroval koprski škof msgr. Metod Pirih. Temu bo pred cerkvijo sledil prikaz Zgodbe o stvarjenju, grehu, odrešenju (U. Trnkocy), ob 21.20 pa se bo začela procesija z lučkami do strunjanskega križa, ki bo potekala v tihoti (škof bo molil pri križu, udeleženci so povabljeni, da kraj dogodka zapustijo v tišini in zbranosti).
Strunjanski župljani skupaj z župnikom k spravni pobožnosti vabijo kristjane in druge ljudi dobre volje, ki ne sprejemajo dejstva, da destrukcija umetnosti ali umetnost destrukcije izkorišča strunjanski zaobljubljeni križ. Križ je znamenje odrešenja, obenem pa stoletno znamenje zaupanja rodov, ki so in še vedno prihajajo v Strunjan.
Izjava Javnega zavoda Krajinski park Strunjan v zvezi z zažigom strunjanskega križa
„V Krajinskem parku Strunjan se zavedamo, da bodo med nami vedno tudi posamezniki in skupine, ki se ne ozirajo na predpise, ki njihovo ravnanje izrecno prepovedujejo. Veliko bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je bil včerajšnji grob poseg v Naravni rezervat Strunjan načrtovan in da so zanj vedele kulturne institucije, ustanovljene v javnem interesu, ki zelo dobro poznajo predpise o varstvu narave. Menimo, da je varstvo temeljne javne dobrine, kot je narava, onemogočeno, če celo javne inštitucije zavestno in načrtno kršijo predpise.
Povsem jasno je, da so tovrstni posegi v naravnem rezervatu prepovedani z aktom o ustanovitvi parka, ne glede na namen prireditve ali posega. Ker gre zdaj že za drugi tovrstni incident v našem parku, pričakujemo, da bodo organi pregona postopek proti kršiteljem izpeljali dosledno in da bodo izrečene sankcije tokrat dovolj ostre, da bodo dosegle preventiven učinek. Mi bomo ukrepali v okviru naših pristojnosti, saj je nedopustno, da se takšne in podobne stvari dogajajo. Učinkovito varstvo lahko temelji le na skupni zavesti in soodgovornosti, v prvi vrsti tistih ki sooblikujejo javno mnenje, da se določenih stvari preprosto ne sme početi v zavarovanih območjih.
Čeprav ne dvomimo, da so strunjanski zažigalci pripravljeni na sankcije, ki jih predpisuje zakon, pa moramo ob tem vnovič opozoriti, da so s svojim ravnanjem tvegali veliko več od sodnega pregona. Varstvenega režima v krajinskem parku niso sprejeli kar na pamet, temveč s ciljem zavarovati naravne vrednote, ohraniti naravne procese ter raznolikost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst in združb. Prav zato uredba o Krajinskem parku Strunjan izrecno, med ostalim prepoveduje zažiganje in kurjenje. Ogenj je namreč primarni dejavnik vznemirjanja, ki hitro uide nadzoru in povzroči nepopravljivo škodo. V krajinskem parku varujemo naravo in tudi kulturno dediščino, ki se je rojevala stoletja in ki smo je dolžni, skupaj z ostalimi inštitucijami, ohraniti za prihodnje generacije.
Marko Starman, direktor Javnega zavoda Krajinski park Strunjan“
