Papeževo katoliški univerzi v Milanu: Naloga Cerkve je doseči človeka tam, kjer živi
Cerkev po svetu
„Naloga Cerkve je doseči človeka tam, kjer živi, študira, dela, trpi, se krepča; pomagati mu odkrivati rodovitnost evangelija za njegovo vsakdanje, osebno in družbeno bivanje. Kajti evangelij je zmožen osvetljevati in usmerjati rešitve temeljnih vprašanj za prihodnost človeštva,“ je papež Benedikt XVI. zapisal v pismu milanskemu nadškofu, kardinalu Angelu Scoli, ki je hkrati tudi predsednik Inštituta Giuseppeja Toniola, povezanega s katoliško univerzo Presvetega srca Jezusovega.
Sporočilo, ki ga je podpisal vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone, je posvečeno 88. dnevu te univerze v Milanu. Praznovanje dneva univerze je letos prav posebej obarvano. Čez en teden, 29. aprila, bo za blaženega v rimski baziliki sv. Pavla zunaj obzidja namreč razglašen Giuseppe Toniolo, katerega ime je neločljivo povezano z univerzo. Tema praznovanja je Prihodnost države v srcu mladih. Pastoralna konstitucija Gaudium et spes (Veselje in upanje) pravi, da je upravičeno prepričanje, da je prihodnost človeštva v rokah tistih, ki so zmožni prihodnjim generacijam posredovati razloge življenja in upanja. Nihče pa ni tega bolj zmožen kot Kristus sam. On živi, je Vstali in hodi z nami. Tako kot z učencema na poti v Emavs, ki ju je prav to srečanje z Njim notranje preoblikovalo. Nemir v njunem srcu se razprši v luči velikonočne skrivnosti. Le-ta je izvir trdnega upanja. Smrt je bila premagana in prihodnost se ponovno odpre.
„Vera nekoga, ki ima izkušnjo srečanja z Jezusom Kristusom kot resnično prisotnostjo, je moč, ki preoblikuje osebno življenje in spodbudi pozornost do drugih; je mogočna sila družbene prenove. Zato je vera mladih kristjanov vzrok upanja za prihodnost držav, v katerih živijo in se izobražujejo.“ Vse to pa je povezano z izvirnostjo in identiteto katoliške univerze, ki prispeva velik delež pri prizadevanju celotne Cerkve na področju vzgajanja in izobraževanja.
Papeževo sporočilo univerzi Presvetega srca Jezusovega nato opozarja na celostno vzgojo človeka. Kot je trdil ustanovitelj, pater Agostino Gemelli, mora univerza spremljati različne vede in njihove metodologije, a ob tem nikakor ne sme zanemariti človeka, sveta duhovnosti. Ta ne sme biti razklan med vrednote in znanje, temveč mora prejeti njuno sintezo. Prav povezanost, medsebojno vključevanje poglabljanja v vede in oblikovanja človeka v vseh njegovih razsežnostih, vključno z duhovno, univerzo dela „katoliško“. Tako pa se v svoji globini uresničuje tudi tista edinost vere in življenja, na katero je opozarjal že drugi vatikanski koncil: kristjani naj si prizadevajo „zvesto izpolnjevati svoje zemeljske dolžnosti in naj se pri tem pustijo voditi evangeljskemu duhu“.
Vir: Radio Vatikan
