Sirija
Bo Sirija 10. aprila vendarle stopila na pot miru?
Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je Varnostni svet Združenih narodov seznanil z razmerami v Siriji. Povedal je, da je sirska vlada Bašarja al Asada sprejela 10. april kot rok za začetek izvajanja mirovnega načrta, ki ga je oblikoval kot posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo.
Annan je Varnostni svet pozval, naj začne delati na oblikovanju in nameščanju opazovalne misije s širokim mandatom nadzorovanja dogodkov v Siriji. V spopadih med vladnimi silami in protestniki je bilo doslej ubitih že več kot 10 tisoč ljudi. Spopadi pa se še nadaljujejo, poročajo pa tudi o novih smrtnih žrtvah. Sirski veleposlanik pri Združenih narodih Bašar al Džafari je zatrdil:„Sirska vlada je zavezana k uspešnemu uresničevanju šest točkovnega načrta. Ta ne bo uspešen, če ne bodo k njemu zavezani vsi vpleteni.“ V ZDA pa po besedah njihove veleposlanice v Združenih narodih Susan Rice dvomijo, da bo sirski režim izpolnil obljubo in začel izvajati Annanom mirovni načrt: „V zadnjem obdobju smo slišali mnogo izrečenih obljub in mnogo njih prelomljenih. Slišali smo obljube o končanju nasilja, nadaljevalo pa se je s še intenzivnejšim nasiljem. ZDA ponovno poudarja, da je dokaz v dejanjih, ne v besedah,“ je poudarila Riceova. Annanov mirovni načrt za Sirijo sicer predvideva ustavitev vseh spopadov, dostop človekoljubne pomoči do ogroženega prebivalstva, neovirano gibanje novinarjev po državi in nediskriminatorno vizumsko politiko zanje ter izpustitev zapornikov, pa tudi začetek političnega dialoga ter pravico do združevanja in mirnih demonstracij.
Na dogajanje v Siriji se je odzval tudi Sveti sedež. V njegovem imenu je besedilo na srečanju prijateljev sirskega ljudstva 1. aprila v Carigradu, posredoval nadškof Michael L. Fitzgerald. Kot je zapisal, nasilje v Siriji vznemirljivo narašča z nekritično uporabo sile in povzroča izgubo življenj med civilisti in precejšnjo škodo na imetju. Ponovno je spomnil na poziv papeža Benedikta XVI z nedelje, 12. februarja, h končanju vsega nasilja in prelivanja krvi. Poudaril je, da ni nikoli prepozno za vzdržati se nasilja in spomnil na žrtve tega nasilja. Povedal je še, da se papež spominja žrtev v molitvi.
