Burma začenja pot k demokratizaciji
Burma se sooča z zgodovinskimi spremembami. Po nadomestnih parlamentarnih volitvah namreč slavi opozicijska Narodna liga za demokracijo. Njena voditeljica Aung San Su Či je poudarila, da gre za zmago ljudi, a hkrati je opozorila, da se je treba izogniti besedam in dejanjem, ki lahko užalostijo ostale stranke ali jim škodijo.
Uradni rezultati volitev v državi, ki je v času vladavine vojske postala Mjanmar, bodo znani v prihodnjih dneh. Potem ko so generali lani po več desetletjih sestopili z oblasti, se lahko zgodi, da bo sedež v parlamentu prvič zasedla 66-letna veteranka burmanske politike in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Su Či, ki je, kot je znano, kar 15 let preživela v hišnem priporu.
Njena stranka naj bi osvojila skoraj vse poslanske mandate, čeprav to ne bo spremenilo razmerja moči v parlamentu, ki ostaja pod nadzorom vojske in njenih političnih zaveznikov. Za 45 sedežev v 664-članskem parlamentu, ki so ostali prazni po lanskem oblikovanju vlade, se je poleg Su Čijeve na nadomestnih volitvah potegovalo še 44 članov Narodne lige za demokracijo, skupaj pa 160 kandidatov iz 17-ih strank. "To je predvsem simbolično. A pomembno je, da bo v parlamentu. Moč ima še vedno vojska, zato ne gre za tako velik korak k demokratizaciji države," je za Radio Vatikan povedal vodja kampanje za Burmo v Veliki Britaniji Mark Farmaner. "Zanesljivo je potrebna pohvala in graja. Gre za vprašanje časa," je še dodal. Prepričan pa je, da bi to lahko bil obetaven začetek.
Proti Burmi so bile v zadnjih dveh desetletjih uvedeni ostri ukrepi zaradi kršitev človekovih pravic. Vojaška hunta je državo vodila od leta 1962 do volitev leta 2010, ko je oblast prevzela vojski naklonjena Stranka unije solidarnosti in razvoja. Mednarodna skupnost opaža spremembe, zato je nekaj ukrepov že umaknila. A nekateri opazovalci, tudi Farmaner, menijo, da gre proces prehitro. "Problematično je to, da Evropska unija očitno drvi k zmanjševanju sankcij. Države, kot sta Nemčija in Italija, močno pritiskajo k takojšnjemu umiku skoraj vseh sankcij, namesto da bi šlo za postopen proces, ki bi spodbudil nadaljnje reforme," je dejal. Farmaner opozarja, da je v Burmi za zapahi še vedno veliko političnih zapornikov, kršitev človekovih pravic je vse več, veliko je tudi ostalih težav. Umik sankcij je tako po njegovih besedah zelo nevaren, lahko bi celo spodkopal nadaljnje reforme.
