Mastnak: Potrebujemo nek širši konsenz
Politika | Petra Stopar
Praznik dela 1. maj letos sovpada s sprejemanjem varčevalno naravnanega rebalansa proračuna in ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Vlada je z varčevanjem posegla tudi v plače javnih uslužbencev, kar je bil eden od razlogov za aprilsko stavko. Za komentar o aktualnem dogajanju smo poklicali finančnega poznavalca Simona Mastnaka.
Simon Mastnak je v pogovoru za Radio Ognjišče o mučnih in dolgotrajnih pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja povedal, da to škoduje vsem Slovencem. Predvsem pogajanja dajejo vtis o morebitni zmagi ene ali druge strani, kar pa po Mastnakovem mnenju nima smisla. „Kar potrebujemo, je nek širši konsenz o nadaljnjem razvoju Slovenije, ki bo v prid vsem, tako zaposlenim, kot brezposelnim, tistim iz javnega sektorja in iz gospodarstva,“ meni finančni svetovalec.
Odločitev vlade, da varčuje tudi v javnem sektorju, je po Mastnakovi oceni zelo pozna glede na poteze nekaterih drugih držav članic Evropske unije in evro območja. „Oziroma, vsi vemo, da je bila prej neka druga vlada,“ dodaja. „V drugih evropskih državah so se tega lotili zelo hitro po začetku krize, medtem ko mi s tovrstnimi ukrepi precej zamujamo, in logična posledica je, da morajo biti ti ukrepi zdaj bolj strogi.“
Ob tem je pojasnil, da se je dolg Slovenije v času gospodarske krize povečal z okoli 22 na okoli 44 odstotkov, „se pravi se je kar podvojil, torej vsi ti ukrepi, ki jih zdaj izvajamo, so precej zakasneli, ampak še kako potrebni, če hočemo spreobrniti potek te krize“.
Poudarja, da so omenjeni varčevalni ukrepi predpogoj za gospodarsko rast, da pa sami po sebi seveda niso dovolj. „Zavedati se moramo, da če bi se Slovenija še naprej tako hitro zadolževala, kot se je doslej, potem bi morali plačevati vse višje in višje obresti, in prej ali slej bi prišel trenutek, ko se zadolževati ne bi mogli več. Se pravi, začetek varčevanja, uravnoteženje proračuna, prenehanje zadolževanja je nujen pogoj, ključno pa bo, kaj bo sledilo po tem varčevanju.“
Kot pravi, bi bilo leta 2014, ko naj bi bil proračun izravnan, treba tudi z nekaterimi „spodbudami, strukturnimi reformami, gospodarstvo obrniti na nekatere druge trge, spremeniti strukturo gospodarstva, da bo ustvarjala več dodane vrednosti. Ali bomo sposobni doseči ustrezen konsenz, ki je za to potreben, bomo pa še videli,“ napoveduje Mastnak.
