Stavka vse bolj verjetna
Slovenija | 12.04.2012, 14:08
Za zdaj še vedno velja, da prihodnjo sredo, 18. aprila, stavka bo. Preprečila je niso niti včerajšnja skoraj maratonska pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, ki so se po slabih devetih urah končala brez dogovora. Ponovno se bosta strani predvidoma sestali jutri.
Jabolko spora med vlado in sindikati ostajajo plače in izplačilo regresa. Vlada je včeraj predlagala znižanje plač za šest odstotkov, kar je precej manj od prvotno predlaganih 15 odstotkov, ampak ob tem dodala, da plačnih nesorazmerij še ne bi odpravili; a sindikati javnega sektorja vztrajajo, da je to nedopustno. Po besedah vodje dela pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič so bili z vlado na neki točki pri plačah sicer zelo blizu, vendar je vlada po izračunih ugotovila, da je predlog sindikatov prezahteven glede na zmožnosti proračuna. Vodja koordinacije sindikatov Branimir Štrukelj je dejal, da bodo pogajanja tekla vse do stavke, če seveda prej ne bo dogovora. Poudarja, da si vsi sindikati želijo, da bi bil dogovor mogoč. Zanimivo stališče ob dejstvu, da so popustili komaj za ped, vlada pa od vsega začetka že skoraj za polovico. Včeraj je denimo oblikovala dva predloga, ki sta bila približno 15 odstotkov milejša od predlogov, podanih na zadnjih pogajanjih v torek.
Z zadnjim predlogom vlade bi sicer letos privarčevali le 210 milijonov evrov, od tega 120 milijonov pri plačah, 30 milijonov pri regresu in 60 milijonov z ostalimi ukrepi. Pri tem si vlada neuradno želi tudi zagotovilo sindikatov, da prihodnje leto, ko bo treba izpolniti obljubo Bruslju o znižanju primanjkljaja pod tri odstotke, ne bodo nasprotovali ukrepom, ki bi pripomogli k temu cilju. Če jih poslušamo danes, je taka zaveza bolj malo verjetna. Vsaj za zdaj trmarijo pri svojem. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič sicer upa, da bodo na jutrišnjih pogajanjih prišli do konkretnejših dogovorov. Vladna stran bo pripravila še en približevalni predlog. Ob tem pa se poraja vprašanje, ali sindikati sploh zmorejo ta tempo pogajanj. Očitno se jim v zadnjih nekaj dneh zdi bolj smiselno pripravljati vse potrebno za stavko, pogajanja in vsebina predlogov, ki jim jih na mizi pripravi vlada, pa ne uživajo več zadostne pozornosti. Svoje stališče je premier Janez Janša včeraj dejal, da se vsaka stavka enkrat konča s takšnim ali drugačnim kompromisom, a hkrati izrazil obžalovanje. „Nekoliko nas žalosti, da se stavka pripravlja že od samega začetka, ko sploh ni bilo jasno, kakšen bo izid pogajanj. Pogajanja še vedno potekajo, ukrepi pa tudi še niso dokončno sprejeti, zato za stavko ni jasnih razlogov, zato tudi ne bo plačana. Prav je, da sindikalni voditelji, ki pozivajo k stavki, to svojemu članstvu tudi jasno povedo.“
Na ta zadnji stavek, da stavka ne bo plačana, so se sindikati seveda burno odzvali. Vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj je medijem dejal, da bo stroške morala kriti država, ki "je tudi povzročila to stavko". "Janša v sebi lastni maniri spet grozi. Predsednik vlade o tem ne more odločati, temveč bo o tem odločalo sodišče.“
Kot je poudaril, to ni stavka za povečanje plač in pravic, temveč gre za ohranitev pridobljenih pravic. Medtem pa se ti sindikati bolj malo ozirajo na svoje sotrpine v gospodarstvu. Tam tudi stavke niso pomagale, plač bi bili veseli, pa čeprav bi bile take kot pred leti, a kaj, ko jih še dobili niso. Predsednik Združenja Manager Dejan Turk je tako sinoči dejal, da je napovedana stavka krivična do ljudi v gospodarstvu, ki že več let prenašajo težo krize. Vlado so ob tem podprli tudi pri varčevalnih ukrepih, kot je dejal Turk, menijo, „da so pravilni in edini pravi za ta čas, da rešimo to našo Slovenijo pred to potjo, ker plujemo proti stečaju države“.
Predsednik Gospodarske zbornice Samo Hribar Milič je ob tem poudaril, da je gospodarstvo v zadnjih štirih letih napravilo veliko racionalizacijo in število zaposlenih zmanjšalo za 80 tisoč, medtem ko se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 9 tisoč. „Seveda je ta racionalizacija nujna in neizbežna.“
Hkrati pa je Hribar Milič dejal zavrnil navedbe sindikatov, da prihaja do rušenja socialne države. Poudaril pa je še, da sredstev, za katera bomo zmanjšali javno porabo, sploh ni. "Že nekaj let se močno zadolžujemo, vendar ne za razvoj, ampak za tekočo javno porabo," je dodal. Ampak prihodnje tudi zadolževanje ne bo več mogoče.
