Vlada RS
Pogajanja med vlado in sindikati danes predvsem o plačah
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja nadaljujejo s pogajanji o vladnih predlogih varčevalnih ukrepov. Vlada je pred sindikate prišla s še tretjo različico izhodišč za varčevanje. Spreminjali naj bi predvsem del, ki je povezan s plačami. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je povedal, da bodo spremembe šle v smeri kombiniranega zniževanja plač.
Stavka sindikatov javnega sektorja vse bližje
Znižanje plač in regresa ter odprava plačnih nesorazmerij so ključna vprašanja, ki so ostala odprta po včerajšnjih pogajanjih. Kot omenjeno, gre nov, tretji predlog, po besedah ministra Pličaniča v smeri kombiniranega zniževanja plač, torej kombinacije med linearnim in selektivnim zniževanjem. To pomeni, da bi se uslužbencem z nižjimi dohodki plače znižale manj, tistim z višjimi pa več. Izhodišče, 15-odstotno znižanje, medtem ostaja. Plače bi se znižale 1. junija, z istim dnem pa bi vlada izplačala tretjo četrtino, s 1. januarjem drugega leta pa četrto četrtino odprave plačnih nesorazmerij. Znižanje razlike med plačnimi razredi so vladi predlagali sindikati, po besedah Pličaniča pa ne gre za nov predlog, ampak za eno od modifikacij že doslej predlaganih različic. Vlada bo predloge varčevalnih ukrepov, ki bodo nastali s pomočjo pripomb sindikatov, obravnavala na jutrišnji redni seji. Pogajanja s sindikati pa bo nadaljevala tudi po sprejetju ukrepov. Pličanič pojasnjuje, da so ta možna vse dokler ti niso potrjeni v državnem zboru. Medtem pa so vse glasnejše grožnje s stavko s strani sindikatov javnega sektorja. Ta je napovedana za 18. april. K njej se bodo priključili štirje od sedmih sindikatov Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Po besedah generalnega sekretarja konfederacije Vladimirja Tkalca pa danes pričakujejo, da se bo za stavko izrekel še peti sindikat. Doslej so tako sodelovanje napovedali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Policijskem sindikatu, Sindikatu delavcev v pravosodju ter Sindikatu zdravstva in socialnega varstva.
Ekonomisti kritični do sindikatov
"Vladni predlogi so nujni in neizbežni, če želimo konsolidirati javne finance," meni nekdanji minister za gospodarstvo in ekonomist Matej Lahovnik. Kot je povedal za naš radio, nam uravnoteženje naše javne porabe s tistim, kar sami ustvarimo, narekujeta tako Evropska unija kot tudi zdrava gospodinjska logika. Na vprašanje, ali sindikati upravičeno nasprotujejo vladnim predlogom varčevalnih ukrepov, Lahovnik pojasnjuje, da se sindikati lahko postavijo na izhodišče, da predlogom nasprotujejo, vendar se morajo po njegovem pogajati za neko drugo rešitev. „Zdi pa se mi nekorektno, da že pred samim začetkom pogajanj skličejo stavkovne odbore. Na takšen način seveda ni mogoče poiskati skupne kompromisne, najboljše rešitve, ki jo želi iskati tudi vlada.“ Ob tem poudarja, da vlada teh predlogov ni poslala po principu „vzemi ali pusti“, ampak da skupaj s sindikalnimi in socialnimi partnerji poiščejo najboljšo možno rešitev. Lahovnik opozarja, da nas v primeru nesprejetja vladnih varčevalnih ukrepov ne čaka nič dobrega. „Po najbolj črnem scenariju bo sledil na dolgi rok grški scenarij in pa prisilni upravitelji iz Evropske unije,“ pojasnjuje in dodaja, da bomo na koncu prisiljeni sprejeti ukrepe, ki bodo precej bolj boleči, kot pa ti, ki jih predlaga vlada.
Do ravnanja sindikatov so na spletni strani tednika Reporter kritični tudi nekateri drugi ekonomisti. Igor Masten spominja, da so sindikati asistirali procesu tajkunizacije in s tem finančnega kolapsa slovenskega gospodarstva. S tem so po njegovih besedah videli vzvod zaščite pred konkurenco in tudi svoje monopolne pozicije pri zastopanju interesov delavcev. Meni, da so sindikati v fazi zanikanja in da je njihova odlika hipokrizija. Po njegovem je napoved stavke v javnem sektorju, kjer se število zaposlenih do zdaj ni znižalo, ampak celo povečalo, zaradi znižanja nerealno visokih plač, posmeh tistim, ki se ne morejo boriti za svojo plačo. Jože P. Damijan ocenjuje, da sindikati živijo na luni in da gre za lobiste, ki rešujejo svoje lastne službe. Meni, da vlada nima druge možnosti, kot da pri podanih predlogih vztraja, sicer bomo končali kot Grčija. Rado Pezdir pa je dejal, da se sindikati vedno obnašajo enako. Po njegovem domnevajo, da če dovolj vehementno zanikaš realnost, te ta ne bo dohitela. Po njegovem ima vlada dve možnosti: ali nadaljuje z reformami in ob tem neposredno in iskreno komunicira z javnostjo, ali pa odstopi in prepusti vodenje države sindikatom.
Zaskrbljene nevladne organizacije
Nad vladnimi varčevalnimi predlogi so zaskrbljene tudi nekatere nevladne organizacije. Med njimi sta tudi Civilna iniciativa za družino in pravice otrok in Družinska pobuda. V obeh organizacijah opozarjajo predvsem na posledice, ki bi jih ob uvedbi predlaganih ukrepov čutile družine. Od vlade tako pričakujejo, da se bo breme ukrepov sorazmerno in pravično razporedilo med vse družbene skupine.V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok in Družinski pobudi pozitivno ocenjujejo usmeritev vlade, da se socialno najšibkejšim materialni položaj ne bi poslabšal in da so ukrepi predlagani kot začasni. Od vlade pričakujejo, da bo pokazala posluh za položaj družin in bo pripravljena na dialog o ukrepih na področju družinske politike.
