Zasedanje francoskih škofov v Lurdu
Lurd je gostil spomladansko zasedanje Francoske škofovske konference. Teme, ki so bile v ospredju, so: priprave na škofovsko sinodo o novi evangelizaciji, vprašanje o vzgojnih in antropoloških izzivih, ki jih prinaša digitalna kultura, ter gospodarske in politične razmere državi pred volitvami.
V Franciji je dinamičnost evangelizacije neločljiva od srečanja z ostalimi religijami, ki so vse bolj prisotne v številnih skupnostih. To je ob sklepu plenarnega zasedanja poudaril predsednik tamkajšnje škofovske konference, kardinal André Vingt Trois. Ob tem je dodal, da skupno zavračanja vsake oblike prozelitizma ne sme biti ovira za pričevanje vere. Če so različne verske skupine izbrale strategijo osvajanja, da bi pokazale večjo moč svoje religije, je to katoliški veri tuje, je zatrdil kardinal Vingt Trois in dodal, da mora biti ta ponujena osebni svobodi vsakega posameznika. Njena privlačnost ne leži niti v prisili niti v spektakularnosti, je še dejal. Po njegovih besedah prav možnost, da živimo svobodo Božjih otrok, in moč, ki iz tega izhaja, pomenita pričevanje o Božjem klicu, usmerjenem na vse ljudi dobre volje. Kot še pojasnjuje kardinal Vingt Trois, zato tudi ne vstopamo v logiko sektaštva in tekmovalnosti med religijami.
Francoski škofje so na tokratnem zasedanju nadaljevali razpravo, ki se je začela pred letom dni, ko so ustanovili posebno delovno skupino, namenjeno področju svetovnega spleta. Tokrat je beseda tekla o novi psihologiji in novih vrstah odnosov, ki jih oblikuje nova digitalna doba, o pojavljanju novih povezav z znanjem, avtoriteto in resnico. Francoski škofje so se ob tem dotaknili področja katoliške vzgoje. Predstavljeni so bili še sklepi letošnjega simpozija o spolnih zlorabah v Cerkvi, ki je potekal v Rimu, o duhovnih poklicih, pripravi na leto vere in obisku ad limina apostolorum v Vatikanu, ki bo v jeseni.
Kardinal Vingt Trois je medtem še opozoril na nevarnost preveč polemične volilne kampanje pred skorajšnjimi predsedniškimi volitvami. Kot je dejal, so različne razprave v demokraciji običajne, a po njegovem ne sme pa priti do sovraštva in zaničevanja. Da v politiki ne bo zmanjkovalo medsebojnega spoštovanja, po njegovem prepričanju lahko veliko pripomorejo tudi kristjani. Vse je pozval, naj jih na volitvah vodi vest, upoštevajo naj tudi pomembna etična vprašanja.
