Evropski poslanci o Islandiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini

| 14.03.2012, 19:13

Precejšnji del sredinega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu je bil namenjen razpravi o poročilih ter sprejemanju resolucij o napredku Islandije, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter Bosne in Hercegovine. V treh resolucijah evropski poslanci izražajo podporo vstopu Islandije v Evropsko unijo, pozivajo k določitvi datuma za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in izražajo zaskrbljenost zaradi počasnega napredka Bosne in Hercegovine na poti do kandidature.

Poslanci so pri vprašanju Makedonije opozorili, da je treba začeti pregled usklajenosti makedonske zakonodaje s pravnim redom povezave. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi korupcije in koncentracije lastništva v medijih, sicer pa so bili mnenja, "da je čas, da se Makedonija iz mučne čakalnice premakne za pogajalsko mizo," kot je na plenarnem zasedanju izjavil evropski poslanec iz Slovenije Lojze Peterle. Izjema so bili po pričakovanjih grški poslanci, ki so ponovili, da bo potrebno najprej rešiti spor okoli imena. Še en poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl meni, da je čas, "da Grčija premisli o tem, da je mednarodna solidarnost tista, ki pomaga reševati njene probleme v tem trenutku, in da je najbrž dober čas, da se pokaže nekaj empatije do sosedov". Glede na to, da je bila te dni Slovenija večkrat omenjena kot argument za Grško ravnanje, je Peterle pojasnil da Slovenija ni onemogočala začetka pogajanj s Hrvaško in je odklonilno reagirala šele takrat, ko je Hrvaška v pristopni dokumentaciji zarisala nedogovorjeno mejo. Slovenija se je kasneje s Hrvaško dogovorila za način reševanja bilateralnega mejnega vprašanja in sprostila pot Hrvaški do zaključka pristopnih pogodb.

V razpravi o Bosni in Hercegovini je bilo izraženih precej več zadržkov. Njena prihodnost naj bi sicer bila v Uniji, vendar le v obliki enotne države. Predstavniki Združenega kraljestva so denimo poudarjali, da je Bosna in Hercegovina ekonomska grožnja povezavi, saj ni ne članica ne kandidatka, pa je že doslej prejela 1,6 milijarde evrov pomoči. Mnogi evropski poslanci so kot veliko grožnjo demokraciji omenjali ekstremistične skupine, vendar so iz osnutka resolucije črtali posebej omenjeno ekstremistično islamsko gibanje vahabitov. Budno bo potrebno spremljati stanje človekovih pravic v državi, spodbuditi dialog med entitetami, Bosna in Hercegovina pa mora imeti za vstop v Unijo še delujočo zakonodajno, proračunsko, izvršilno in sodno oblast.

Islandija je bila deležna kritik predvsem zaradi lastne razdvojenosti glede članstva, in sicer znotraj vlade in parlamenta. Prav tako še ni soglasja glede ribolovnih kvot za skuše in vprašanja kitolova, ki je po evropski zakonodaji prepovedan.

Evropski poslanci so razpravljali tudi o izidu nedavnih predsedniških volitev v Rusiji, kjer je zmagal sedanji premier in nekdanji predsednik Vladimir Putin. V precej burni razpravi so mnogi opozarjali, da se demokracija ne nanaša le na tehnično glasovanje in preštevanje glasov, ampak da je njeno merilo predvsem svoboda medijev. Vladna stranka in njen predsedniški kandidat pri volitvah v dumo in predsedniških volitvah sta imela ekskluzivno monopolno pravico sodelovati v medijski kampanji. Opozicija praktično sploh ni mogla kandidirati, zato so mnogi poslanci opozarjali, da bo ob navezovanju stikov v dumi potrebno vzpostavljati tudi dialog z opozicijo, ki je ostala zunaj nje.

Poslanci Evropskega parlamenta so z minuto molka počastili tudi žrtve hude prometne nesreče belgijskega avtobusa.