Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak (foto: ARO)
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak

Intervju z ministrico Novakovo

| 05.03.2012, 00:19 Matjaž Merljak

K pogovoru smo povabili ministrico brez listnice, vodjo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljudmilo Novak. Vprašali smo jo o položaju rojakov v sosednjih država, o vlogi organizacij civilne družbe, ki pripravljajo programe za Slovence po svetu, kako namerava izboljšati klimo glede izseljencev v Sloveniji in o pomenu medijev.

Ob srečanjih s slovenskimi skupnostmi v sosednjih državah je videla, da te veliko delajo na kulturnem, športnem in gospodarskem področju in imajo težave pri povezovanju z matično državo ter pri tem pričakujejo pomoč Urada. O tem se je oz. se bo sestala tudi z drugimi ministri (za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za šolstvo ...) Po njenem mnenju v Sloveniji premalo vemo o pestrem in uspešnem življenju za mejo in tudi, kje so možnosti medsebojnega sodelovanja ter to tudi premalo izkoristimo. Tak primer je gospodarsko področje.

Ministrica je dobila tudi že veliko vabil slovenskih skupnosti iz sveta, rada bi se odzvala na vsa, a ne bo časa in tudi varčevati morajo. Izbrala bo pomembne dogodke, obletnice ... Nekatere prireditve in srečanja bodo obiskali tudi državni sekretar in strokovni sodelavci urada. Pri navezovanju stikov bo uporabljala tudi različne elektronske možnosti.

Veliko vlogo pri ohranjanju slovenstva v svetu imajo slovenska Cerkev in duhovniki. Zato se bo zagotovo srečala s škofom, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo rojakov, dr. Štumpfom, in delegatom v Evropi, mons. Pucljem.

Srečala pa se je že s predstavniki organizacij civilne družbe, ki pripravljajo programe za Slovence po svetu. Govorili so o tem, kje lahko sodelujejo in kako bodo izvedli letošnje projekte, še posebej v juniju in juliju, ko je v Sloveniji največ rojakov. Njenemu predhodniku različne prireditve niso bile najbolj všeč in je zato lani pripravil skupno, enotno prireditev Dobrodošli doma, ki je naletela na mešane občutke. Po njenih besedah so se v dosedanjih pogovorih strinjali, da bi vsaka organizacija pripravila svojo prireditev in bi se tako pokazala raznolikost. Sama se ne bo vtikala v notranje delovanje organizacij.

Vprašali smo jo tudi, kako namerava odstraniti predsodke o izseljencih, ki veljajo v Sloveniji, ti nekako niso najbolj zaželeni, ni pozitivne klime glede njih. Pravi, da obžaluje, da na te ljudi gledajo kot na nekoga nebodigatreba. Skušala bo pokazati, katere so prednosti, ki jih imamo vsi skupaj, če sodelujemo. „Ljudje so odšli po svetu iz različnih razlogov in so si pridobili številne izkušnje. Treba jih je povabiti in jim omogočiti, da to znanje pokažejo. To so neke vrste ambasadorji Slovenije, ki imajo drugačen odnos do domovine kot tujci, ki pridejo v Slovenijo. Začutiti se morajo potrebni, zaželeni in dobrodošli v tujini,“ je še dejala ministrica Ljudmila Novak.

Govorili smo tudi o tem, da bi Slovenci v zamejstvu in po svetu dobili svoja predstavnika v državnem zboru. Kot je povedala, se ob tem pojavlja nekaj tehničnih težav. Za konec smo se ustavili ob medijih, ki so pomembni za ohranjanje stika z domovino in ohranjanje živega stika z jezikom. Poskrbela bo, da bo spletna stran njenega urada bolj zanimiva, interaktivna in ažurna.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...