Od petka do petka: 24. februar - 2. marec 2012

| 04.03.2012, 10:23 Matjaž Merljak

V tokratnem pregledu domačega dogajanja vas lahko razveselimo z novico o lepem številu medalj, ki so jih osvojili naši smučarji. Dobili smo svetovnega prvaka v smučarskih poletih in mladinskega svetovnega prvaka v skokih. Tudi ekipno so se letalci z bronastim odličjem vpisali med dobitnike medalj. Mešana štafeta v biatlonu je na svetovnem prvenstvu osvojila srebrno medaljo, če omenimo le nekatere ... Razmere na domačem politično-gospodarskem področju so manj razveseljive. Sestali so se predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov, da bi začrtali pot do novega socialnega sporazuma, ki ga narekujejo zaostrene gospodarske razmere. O finančnem stanju so razpravljali tudi tisti, ki so odgovorni za pokojninsko in zdravstveno blagajno ... temu in še nekaterim dogodkom namenjamo pozornost v tokratni oddaji. Zvedeli pa boste tudi, kdo Slovenijo zastopal na letošnji evroviziji v Bakuju.

Cerkev

Letošnji postni čas med drugim zaznamujejo romanja arhidiakonatov ljubljanske nadškofije v stolno cerkev Sv. Nikolaja ob 550. obletnici njene ustanovitve. Včeraj so se v stolnici zbrali verniki in duhovniki prvega arhidiakonata, ki vključuje dekanije na območju mesta Ljubljane in zahodnega dela primestja do Polhovega Gradca. Do cvetne sobote pa se bodo zvrstili še preostali arhidiakonati. Ravnatelj bogoslovnega semenišča dr. Franci Šuštar je pojasnil, zakaj taka romanja: „Praznujemo 550-letnico ustanovitve naše nadškofije. Prav je, da se Bogu za to zahvalimo in da smo tudi v srcu hvaležni za škofijo; da ob tem praznujemo, da to ni samo praznovanje v stolnici ali praznovanje škofa, ampak da je to praznik za vse vernike škofije. Poleg tega je pomembno, da se ob jubileju verniki povežemo med seboj, pa tudi z našo stolno cerkvijo, ki je mati in glava vseh naših župnijskih cerkva.“

Na romanja so posebej vabljeni člani župnijskih pastoralnih svetov in sodelavci v župnijah od pevcev in ministrantov do prostovoljcev Karitas in drugi. Program se začne z dopoldansko sveto mašo, ki jo daruje pomožni škof Anton Jamnik. Sledi srečanje ob kavi na dvorišču Teološke fakultete. Zatem je na vrsti predavanje in pogovor z ljubljanskim nadškofom metropolitom Antonom Stresom. Po pogostitvi pa si romarji pod strokovnim vodstvom ogledajo še razstavo „Ljubljanska škofija 550“ let v Narodnem muzeju.

Mariborsko sodišče je minuli ponedeljek sprožilo stečajni postopek v delniški družbi Zvon ena holdingu. Ob tem je Mariborska nadškofija objavila izjavo za javnost z naslednjo vsebino: „Nadškofija Maribor je kot solastnica Gospodarstva RAST d.o.o., ki je v stečaju in katere hčerinska družba je Zvon ena holding d.d. do zadnjega vlagala napore v iskanje rešitve za Zvon ena holding d.d. v okviru omejenih možnosti, ki so nastopile po razglasitvi insolventnosti. Odločitev sodišča o stečaju obžalujemo, predvsem zaradi malih delničarjev in upnikov družbe, za katere stečaj pomeni najslabšo rešitev, vendar smo jo primorani spoštovati. Zahvaljujemo se vsem, ki so konstruktivno sodelovali pri iskanju rešitve."

 

Reševanje državne blagajne

Vlada je v začetku tedna predstavila izhodišča za nov socialni sporazum. Ob tem se je na Brdu pri Kranju sestal Ekonomsko-socialni svet na čelu s predsednikom vlade Janezom Janšo in ministri. Poleg predstavnikov delodajalcev in sindikatov so bili tam tudi predsedniki parlamentarnih strank. Janša je pojasnil, da izhodišča za socialni sporazum izhajajo iz ocene, da je bila Slovenija z gospodarsko krizo resno prizadeta, da ta kriza še traja in da so napovedi gospodarskih gibanj iz meseca v mesec slabše.

Janša si želi, da bi socialni sporazum, ki bi upošteval predložena izhodišča, sklenili do 20. junija, saj se konec junija izteče veljavnost interventnega zakona. Ob tem je Janez Janša opozoril na pomembno izhodišče: Predlog vlade je, da socialni dialog v tem mandatu vodimo tako, da se skušamo najprej poenotiti o tem, kje smo.

O namenu novega socialnega sporazuma pa je dejal: Želimo doseč, da bi se zmanjšalo število brezposelnih za štirideset odstotkov in dvigne zaposlenost na lizbonski cilj sedemdeset odstotkov za delo zmožnega prebivalstva v državi.

Proračunska izhodišča je predstavil finančni minister Janez Šušteršič in dajal, da Slovenija ne sme več odlašati. Vlada želi primanjkljaj letos zmanjšati na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Predlog rebalansa bodo pripravili v mesecu dni. Pri tem bo imela pred očmi dobre učinke na investicijsko aktivnost podjetij, zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest. Delodajalska stran je bila s predlogi relativno zadovoljna, na sindikalni strani pa je bilo mogoče slišati več pomislekov in predlogov. Eni in drugi naj bi v tednu dali svoje pripombe, kar bo osnova za začetek pogajanj.

V tem tednu so se sestali tudi tisti, ki bdijo nad pokojninsko in zdravstveno blagajno. Iz lanskoletnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sledi, da se je število upokojencev povečalo za dobre tri odstotke. To je največ v zadnjih desetih letih. Tako je bilo lani povprečno skoraj 570.000 prejemnikov pokojnin; to je približno 17.400 ljudi oziroma za dobre 3 odstotke več kot leta 2010. Direktor zavoda Marjan Papež je pojasnil, zakaj: Predvsem zaradi strahu pred pokojninsko reformo, kar je običajno. Pred vsako reformo se ljudje odločajo in hitro želijo pridobit pravico do pokojnine. Pa tudi ta „baby boom“ generacija sedaj izpolnjuje pogoje. Tudi v letu 2011 se je nadaljevalo zmanjševanje razmerja med številom zavarovancev in upokojencev iz obveznega zavarovanja, ki traja že več let. Statistično na enega upokojenca prišlo 1,53 zavarovanca. To razmerje je najbolj neugodno doslej.

Strokovna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje je pripravila nabor možnih 14-tih interventnih ukrepov, s katerimi bi letno privarčevali 361 milijonov evrov. Odgovorni med drugim predlaga, da zdravstvena blagajna ne bi več krila obdelave receptov in vročitve zdravil, pač pa bi ta strošek prešel na pleča posameznika. Drug ukrep predvideva zniževanje bolniškega nadomestila za 10 odstotnih točk. Tudi pripravništva in specializacije zdravnikov ne bi bile več na plečih zdravstvene blagajne. Največ pa bi prihranili ob ukinitvi nekaterih pravic iz zavarovanja in znižanjem cen zdravstvenim izvajalcem. Zavod za zdravstveno zavarovanje bi na ta način posloval brez primanjkljaja, ki bi letos sicer znašal 117 milijonov evrov.

Pomembno vlogo pri uravnoteženju poračuna ima tudi ministrstvo za delo. Minister Andrej Vizjak v tem tednu predstavil pomembnejše naloge, ki ga čakajo. Kot je povedal, vlada želi še letos prenoviti socialno zakonodajo in spremeniti zakon o delovnih razmerjih. Prihodnje leto pa bo skušala dokončati pokojninsko reformo. Pri tem bo izhajala iz pokojninskega zakona, ki je padel na lanskem referendumu, saj da so bile nekatere rešitve v njem dobre. Točke, ki niso bile usklajene, pa bodo skušali reševati drugače. Med drugim se bodo zavzeli, da bodo imeli vplačniki v pokojninsko blagajno vpogled v osebni „račun“.

Družbi Plinovod in Gazprom v minulem tednu podpisali dodatek k sporazumu o ustanovitvi družbe Južni tok Slovenija, ki je zadnji korak pred ustanovitvijo skupne družbe. Predsednik vlade Janez Janša in države Danilo Türk sta se ob tem ločeno sestala s predsednikom upravnega odbora ruske družbe Gazprom Aleksejem Millerjem. Ocenjena vrednost investicije v Sloveniji znaša približno eno milijardo evrov, izvajati naj bi se začela decembra.

Sredi prejšnjega tedna se je iztekel rok za vložitev kandidatur za ljubljanskega župana nadomestnih volitvah, ki bodo 25. marca. Za ta položaj se bo potegovalo sedem kandidatov in ena kandidatka. Med njimi je po neuspešnem poskusu sestavljanja vlade tudi poslanec in predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, pred tem pa ljubljanski župan. Kandidirajo še predsednica ljubljanskega odbora NSi Mojca Kucler Dolinar, ki bo tokrat na volitvah nastopila tudi s podporo SDS, mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, Jože Drnovšek iz stranke Naprej Slovenija in predsednik Stranke enakopravnih dežel Jožef Jarh. Prvič bosta na tokratnih županskih volitvah nastopila Matjaž Glavan iz SLS in podpredsednik stranke Zares Vito Rožej, kakšno uro pred iztekom roka pa je kandidaturo vložil še kandidat Stranke Humana Slovenija Gregor Škerl.

Kultura

V Tolminskem muzeju so minuli četrtek pripravili „čitalniški večer“, s katerim so obeležili 150. obletnico ustanovitve Tolminske čitalnice. Na njem so s pesmijo in deklamacijami podoživeli slovenski večer v Tolminu v času, ko je bilo nemško prebivalstvo v njem še zelo močno. Ob tem so prebrali tudi del nagovora, ki ga je imel ob ustanovitvi tamkajšnji notar dr. Janez Premerstein. Tolminska čitalnica je bila ustanovljena 1862 in je bila med prvimi na Slovenskem. Starejše so le ljubljanska, mariborska, celjska in tržaška, so ob jubileju sporočili iz Tolminskega muzeja. Postala je središče slovenskega prebujanja v Posočju in pospešila ustanavljanje čitalnic na tem območju.

Slovenijo bo na letošnjem 57. tekmovanju za pesem Evrovizije v Bakuju v prestolnici Azerbajdžana zastopala mlada pevka Eva Bóto s skladbo Verjamem. Po izboru gledalcev oddaje Misija EMA je bila prepričljivejša od dvojčic Eve in Nike Prusnik. Glasbo in aranžma za zmagovalno pesem je napisal srbski umetnik Vladimir Graić, besedilo pa Igor Pirkovič. Graić je avtor skladbe Molitva, s katero je na Evroviziji pred petimi leti zmagala predstavnica Srbije. Botova bo nastopila na drugem polfinalu Eurosonga, ki bo 24. maja in če bo uspešna, še na končni prireditvi 26. maja.

Šport

Robi Kranjec je 25. februarja postal tretji Slovenec s kolajno svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. V Vikersundu na Norveškem je na posamični tekmi osvojil zlato za poleta, dolga 217,5 in 244 metrov. S slednjim je izboljšal slovenski rekord in postavil tretji najdaljši polet v zgodovini. Robi Kranjec je o tem poletu dejal: Ne morem povedati, kakšen je občutek, je težko. Moram pa reči, da je bilo fenomenalno ... sem bil vesel, da sem pristal lepo in to je to, kar lahko povem ...

Dan zatem so Slovenci slavili še ekipno. Jernej Damjan, Jurij Tepeš, Jure Šinkovec in Robi Kranjec so na ekipni tekmi svetovnega prvenstva osvojili bron. Zaostali so le za Avstrijci in Nemci.

Njihov podmladek pa je odlično nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu v Erzurumu v Turčiji. Nejc Dežman je postal mladinski svetovni prvak v smučarskih skokih, Jaka Hvala pa podprvak. Smučarske skakalke Urša Bogataj, Ema Klinec, Katja Požun in Špela Rogelj so osvojile bron; na tretjo stopničko so v štafetni preizkušnji stopile tudi smučarske tekačice Anja Eržen, Anamarija Lampič, Lea Einfalt in Nika Razinger. Dodajmo še, da sta si Razingerjeva in Einfaltova pritekli še zlato in srebro v skiatlonu.
Odličen je bil tudi smučar prostega sloga Filip Flisar, ki je minulo nedeljo dosegel drugo zmago na tekmah za svetovni pokal v smučarskem krosu. Po zmagoslavju v Franciji je vso konkurenco ugnal tudi v nemškem Bischofshweisnu.
Ta konec tedna v nemškem Rupoldingu poteka svetovno prvenstvo v biatlonu. Odlično ga je začela slovenska mešana biatlonska štafeta v postavi Andreja Mali, Teja Gregorin, Klemen Bauer in Jakov Fak, ki je v četrtek osvojila naslov svetovnih podprvakov. Tik pod vrhom je na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v nemškem Ofterschwangu ostala Tina Maze, ki se je morala že šestič v letošnji sezoni zadovoljiti s srebrno medaljo. Dodajmo še, da je slovenska nogometna reprezentanca minulo sredo odigrala prvo tekmo v tem letu. V prijateljskem obračunu proti Škotski je v Kopru igrala neodločeno 1:1.