Janša: Jože Pučnik je bil ustvarjalec normalnosti že v časih, ko je bilo to prepovedano
Slovenija | 09.03.2012, 13:38 Tanja Dominko
V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti je danes potekal znanstveni simpozij ob 80. obletnici rojstva dr. Jožeta Pučnika. Simpozij pripravlja Slovenska demokratska stranka, na njem pa so o Pučniku spregovorila tudi predsednik vlade Janez Janša in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj. Premier je poudaril, da je bil Pučnik tisti slovenski politik in intelektualec, ki se je zavedal, da so besede premalo in da je potrebna akcija.
Med govorniki so bili tudi direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič Zver, ki je predavanje naslovila: Od disidenta do voditelja. Akademik prof. dr. Janko Kos je osvetlil izhodišča Pučnikove znanstvene in politične misli in prof. dr. Ivan Štuhec pa je v ospredje postavil etiko pri Pučniku. O življenju in prijateljstvu z dr. Pučnikom bodo spregovorili tudi drugi navzoči.
Jože Pučnik je bil epicenter slovenske preobrazbe v demokracijo je v uvodu v simpozij dejal Aleksander Zorn. Predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj pa poudaril, da je bil dr. Pučnik zvest svojemu poštenju. Po njegovih besedah bomo v prihodnosti morali v ospredje postaviti tudi ljudi, o katerih se danes ne govori veliko, so pa bili pomembni za naš narod. „Ostal je zvest svojemu poštenju, tudi takrat, ko je to pomenilo zastaviti svojo varnost in svojo celotno prihodnost.“ V nadaljevanju je spomnil tudi na neugodna dejstva iz naše polpretekle zgodovine. „Vedeti za dejstva, ki jih uradna zgodovina hote zamolči ali prikazuje izkrivljenemu pa ne storiti ničesar za revizijo teh napačnih zgodovinskih prikazov je poštenega zgodovinarja nevredno,“ je opozoril Trontelj.
Janša: Jože Pučnik je bil ustvarjalec normalnosti že v časih, ko je bilo to prepovedano
Predsednik SDS in vlade Janez Janša je izrazil obžalovanje, da dr. Pučnika ni več med živimi. „Tisti, ki smo z njim delali zadnja leta smo to praznino občutili še posebej, mislim pa, da se tega manjka vse bolj zaveda širši del slovenske družbe.“ Pučnik je bil tisti slovenski politik in intelektualec, ki se je zavedal, da so besede premalo in da je potrebna akcija, je v nadaljevanju dejal Janša in Pučnika označil kot „lik skeptičnega slovenskega intelektualca, ki dvomi o praktično vsem,“ vendar je kljub temu verjel v večstrankarsko demokraciji. Janša se je navezal tudi na ponarejeno spričevalo Ivana Simčiča in ga primerjal z izobrazbo, ki je bila Pučniku zaradi zavzemanja za demokracijo odvzeta. „Jože Pučnik je bil ustvarjalec normalnosti že v časih, ko je bilo to prepovedano, v časih, ko so bili ti poskusi že v naprej obsojeni na neuspeh, v časih, ko je za to plačal z dvema letoma samice in petimi leti zapora, v časih, ko je moral tudi po prestani kazni v izgnanstvo in v časih, ko mu ljubljanska univerza, kjer je diplomiral ni hotela izdati diplome in je moral šolanje še enkrat skleniti v Nemčiji. Morda velja ta stavek danes dvakrat podčrtati potem, ko se vsa država ukvarja z nekim domnevnim spričevalom neke srednje šole in je to velikanski problem, hkrati pa se te iste institucije, tudi po smrti dr. Jožetu Pučniku niso bile sposobne opravičiti, da so mu odvzele in zatajile diplomo,“ je povedal Janša.
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je dejala, da je Pučnik naši domovini prispeval najpomembnejše dejanje - osamosvojitev ter osvetlila pot Pučnika od disidenta do voditelja Demosa. Akademik Janko Kos se je ustavil pri izhodiščih Pučnikove znanstvene in politične misli, prof. dr. Ivan Štuhec pa je osvetlil etiko pri Pučniku.
Zver o Pučniku: Lahko se mu približamo, ne bomo pa mu enaki!
Ob tem je spomnil tudi na krutost, ki je je bil deležen Pučnik v svoji mladosti, saj je devet let preživel v zaporu, 20 mesecev v samici, čeprav je bila takrat že prepovedana, in vse to zaradi svojega kritičnega pisanja o partiji. „Jaz sem imel možnost videti gradivo z zaslišanja, so bila dokaj huda. Neverjetno je bilo, kako je bil zaradi enega dokaj nedolžnega članka kaznovan. Leta 1963 je bila splošna amnestija, vse politične zapornike so izpustili, tudi Pučnika, vendar mu nemirni duh ni dal miru, znova se je lotil pisanja, tokrat o kmetijski politiki in zapisal, da ni dobro, da se duši zasebna iniciativa. Še enkrat je bil poslan v zapor, tokrat na Dob, zaprt je bil 24 mesecev, od tega 20 mesecev v samici, kar je psihično in fizično krepak Jože Pučnik prav tako zdržal.“ Zver ob tem navaja, da Pučnik po vrnitvi iz zapora ni odnehal, znova je začel pisati, a so ga prijatelji začeli zapuščati, kar ga je zelo prizadelo.
Ker so mu na Udbi rekli, da zanj službe ne bo, je odšel v Nemčijo. „Želel je nadaljevati študij, a mu na Ljubljanski univerzi niso izdali potrdila o opravljeni diplomi, zato je moral ponovno študirati in tudi doktoriral ter nato postal profesor na univerzi v Lüneburgu.“
Zver poudarja, da čeprav so Pučnika mediji ob vrnitvi v domovino želeli prikazati kot revanšista, je bil sam daleč od tega. Ob tem navaja še en spomin: „Pred dvajsetimi leti sem ga spremljal na obisku na Dobu, in čeprav so bili tam ljudje, ki so mu grenili življenje, a v njem grenkobe ni bilo. Vse to je stoično prenašal.“ Njegove kreposti, vrline so bile velike, kar se je pokazalo tudi nekoč, ko je Pučnik želel s prijateljem zbežati iz zapora, a ker prijatelju ni uspelo, zlomil si je gleženj, je tudi sam pritekel nazaj in prosil paznika, naj prijatelja neha pretepati. „Pustite ga, dajte raje mene! Je dejal Pučnik“, navaja Zver in dodaja: „Lahko se mu približamo, ne bomo pa mu enaki!“
Na vprašanje, zakaj je Pučnik izgubil bitko na predsedniških volitvah aprila leta 1990, obstaja kar nekaj odgovorov. Zver meni, da je imel ob sebi ljudi, ki niso delali zanj, ampak proti njemu. „Marsikakšen je bil tudi poslan na to mesto! Sodba mu je bila pisana vnaprej!“ Težava je bila tudi v tem, da ni bil vajen nastopati pred kamero, kjer je bil dostikrat videti kot hladen racionalist, kar pa sploh ni bil.
Pučnik je sicer leta 1992, ko je bil podpredsednik vlade, k sodelovanju povabil prav dr. Milana Zvera. „Čakal me je celo telegram na pošti v moji vasi, ker še nismo imeli telefona, nič nisem razmišljal, pustil sem službo in odšel k njemu. Zdelo se mi je res privilegij delati z njim, spoznal sem ga kot človeka, veliko sem se naučil. Vsi, ki smo kdaj delali z njim, bi mu radi bili čim bolj podobni.“
Dr. Milan Zver bo tudi slavnostni govornik na akademiji ob 80. obletnici rojstva Jožeta Pučnika, ki bo zvečer ob 18.30. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
Na kratko o Pučnikovem življenju
Zaradi sodelovanja v dijaškem listu Iskanja je bil izključen iz gimnazije in je maturiral šele po odsluženem vojaškem roku. Po študiju filozofije in svetovne književnosti se je 1958 zaposlil kot asistent na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a je bil že isto leto zaradi kritičnih razprav v Reviji 57 obtožen in obsojen na 9 let zapora. Po petih letih je bil pogojno izpuščen, zaradi dopisovanja v Perspektive je bil znova obsojen in zaprt, odvzeli pa so mu tudi diplomo. Po prestani kazni je odšel v Nemčijo in se poleg dela znova posvetil študiju. Leta 1971 je v Hamburgu doktoriral iz sociologije in zatem vrsto let predaval v Lüneburgu. Leta 1989 se je vrnil v Slovenijo; bil je predsednik Socialdemokratske stranke in Demosa, ki je izvedel osamosvojitev Slovenije in njeno demokratizacijo. Kot voditelj Demosa je zgradil nacionalno in politično soglasje za razglasitev slovenske državnosti. Ko je bil v opoziciji, pa je bil oster zagovornik pravic manjšine, revnih in odrinjenih. To se je pokazalo tudi pri vodenju komisije za preiskovanje množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Vztrajal je kljub spoznanju, da tudi sedanja vladajoča struktura ščiti in prikriva zločince prejšnjega sistema. Jože Pučnik je izdal tudi dve knjigi: Članki in spomini ter Kultura, družba in tehnologija.
Sociolog in politik dr. Jože Pučnik je umrl v Nemčiji 11. januarja 2003.
