Center za avtizem je proti zakoniku

Politika | 17.03.2012, 13:31 Petra Stopar

V Centru za avtizem – organizaciji za družine otrok z motnjami avtističnega spektra ugotavljajo, da družinski zakonik ni pravičen do otrok s posebnimi potrebami. Zato svojo podporo umikajo in dajejo priložnost novi vladi, da pokaže razumevanje tudi za družine, katere člani so osebe s posebnimi potrebami, saj "tudi one dajejo pomen temu, kar imenujemo država".

V ščitenje otrok spadajo tudi vsi otroci s posebnimi potrebami ter njihove družine, ki z velikimi žrtvami, odrekanji in ljubeznijo skrbijo zanje, opozarjajo v Centru za avtizem.

Sprašujejo se, kakšno varstvo država v zakoniku zagotavlja takšni družini, pri tem pa med drugim navajajo 7. člen, ki pravi, da je po zakoniku otrok tisti, ki še ni dopolnil 18 let, razen če je že prej pridobil popolno poslovno sposobnost. Tako jih zanima, "kje so tu otroci, ki so postali polnoletni, pa kljub temu ne bodo pridobili poslovne sposobnosti". "Govorimo o osebah s statusom invalidov, med katere spadajo tudi avtisti" in se sprašujejo, kdo jih ščiti, zato zahtevajo novo definicijo otroka.

V Centru v nadaljevanju poudarjajo, da se v Sloveniji vsako leto rodi približno 200 otrok z avtizmom in da glede na svetovne statistike v Sloveniji živi 20.000 oseb z motnjami avtističnega spektra. "Potrebno si je prenehati metati pesek v oči in si priznati, da obstajajo v naši državi tudi družine z avtizmom – ne glede na to, ali je oseba z avtizmom v družini otrok ali starš."

Prav tako dodajajo, da čeprav je število ločitev pri nas tako visoko, pa je še višje število ločitev med zakoncema, ki se jima rodi otrok s posebnimi potrebami. "Kako Družinski zakonik ureja situacijo, ko skrb za razvoj otroka s posebnimi potrebami pripada samo enemu staršu?" zanima vodstvo društva.

Opozorijo pa tudi na 10. člen, ki govori o starševski skrbi za korist otrok. Menijo, da je "na deklarativni ravni lepo zapisan, a ima precej pomanjkljivosti". Sprašujejo se, kako lahko zakonik govori o koristi, ki jo morata zagotoviti starša, če sama država ne predvideva zaščite družine, v kateri otrok s posebnimi potrebami živi.

Prav tako se jim zdi "licemersko", da kljub zapisu, ki je omenjen v 10. členu, in sicer da država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih organizacij, pa država teh pogojev Centru za avtizem za delovanje v letu 2012 "ne zagotavlja, kljub temu, da smo edina organizacija, ki se sistematično ukvarja z razvojem storitev s področja avtizma v Sloveniji in edina zagotavljamo podporo družinam otrok z avtizmom".

Zato sedanjo vlado pozivajo, naj podpre organizacije, ki »resnično pomagajo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam«, ter napiše nov družinski zakonik, »ki bo pravičen do vseh družin in bo naslavljal njihove potrebe, ne pa podlegel medijskemu in finančnemu vplivu«.

Tudi Vesna Vilčnik, ki dela na zvezi Sonček, ima pri veliko izkušenj z avtisti. Za njih se je po njeni oceni že veliko naredilo, »ampak žal ne tako, da bi za njih poskrbela država«. Kot pravi, za njih skrbi samo Center za avtizem, ki se je izrekel proti zakoniku, »ker se pisci družinskega zakonika ne zavedajo, da se v Sloveniji vsako leto rodi približno 200 otrok z avtizmom in da glede na svetovne statistike v Sloveniji živi 20.000 oseb z motnjami avtističnega spektra«.

Vilčnikova tako vztraja pri prepričanju, da v zakoniku ne gre za koristi vseh otrok, »ker lahko vidimo, da vsaj za 200 otrok ne poskrbi, medtem ko nas izredno skrbi, kako bo s tistimi stotimi, ki pa niso prešteti, torej navidezno stotimi istospolnimi partnerji,« je povedala v sredinem soočenju na Radiu Ognjišče.