Rusija: Se bodo pod Putinom izboljšale možnosti za socialno delo Cerkve?
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Medtem ko mednarodni opazovalci in ruska opozicija opozarjajo na nepravilnosti na predsedniških volitvah v Rusiji, na katerih je zmagal Vladimir Putin, pa so nekateri zadovoljni s Putinovo zmago. Organizacija za pomoč vzhodni Evropi Renovabis, ki sodeluje s številnimi cerkvenimi ustanovami v Rusiji, meni, da se utegnejo možnosti za socialno delo Cerkve pod Putinom izboljšati. Njegovo izvolitev pozdravlja tudi Ruska pravoslavna Cerkev.
Prva rahla znamenja za lažje delo Cerkve v Rusiji na socialnem področju že obstajajo, je v pogovoru za Radio Vatikan povedal predstavnik Renovabisa Burkhard Haneke. Putin po njegovih besedah namreč ne bo mogel obiti liberalizacije gospodarskega in socialnega sistema, kar bi koristilo tudi cerkvam in dobrodelnim organizacijam, s tem pa zlasti ljudem, za katere skrbijo. Haneke pojasnjuje:
„Cerkvene organizacije v Rusiji pravzaprav niso nikoli mogle opravljati socialnega dela. Vsekakor ne tako, da bi pri tem lahko računale na državno podporo. Zdaj pa se kažejo znamenja, da bodo vsaj na pokrajinski ravni zakonske spremembe v tej smeri, da bodo lahko tudi cerkvene organizacije vložile prošnjo za delovanje na področju sociale. To so rahli signali, ob katerih lahko rečemo: Putin vidi, da nekaterih poti razvoja ne bo mogel ustaviti.“
Že pred volitvami je Putin vzpostavil stik s predstavniki Cerkva in verstev in jim 'nakazal znamenja večje liberalizacije od države', pojasnjuje Haneke, ki upa, da bo to cerkvenemu socialnemu delu v Rusiji dalo nov zagon. Ali želi tudi Putinova vlada sama več vlagati v področje sociale, morda v boj proti revščini, pa se bo seveda še pokazalo.
„Med volilno kampanjo je Putin obljubljal pomoč revnemu prebivalstva, kar naj zdaj izpolni. V Rusiji je zelo veliko ljudi, ki živijo pod pragom revščine in morajo shajati le s 120 evri mesečno. Pod to mejo živi od 10 do 20 odstotkov prebivalstva, zlasti na podeželju.“
Za Putina je na predsedniških volitvah prejšnjo nedeljo glasovalo 63 odstotkov volivcev. Njegovi kritiki medtem prihajajo zlasti iz mestnih srednjih slojev, pravi Haneke. Tudi v ponedeljek zvečer je bilo na moskovskih ulicah znova na tisoče ljudi proti novemu predsedniku.
„Ta trenutek se zdi, da imamo opraviti z velikim revolucionarnim valom protesta, ki je zajel vso deželo. Seveda ima Putin opraviti z zelo dinamično opozicijo, vendar je ta predvsem v velemestih, na primer inteligenca srednjega sloja v Moskvi. Zahtevajo več svoboščin, več demokratičnih volilnih možnosti in opozarjajo na volilne prevare.“
Opazovalci OVSE so namreč na vsakem tretjem volišču ugotovili nepravilnosti.
Ruska pravoslavna Cerkev čestitala Putinu
Medtem je izid predsedniških volitev v Rusiji pozdravila Ruska pravoslavna Cerkev. Moskovski patriarh Kiril je Putinu v čestitki zapisal, da je bil za narodnega voditelja znova izvoljen z močno podporo večine ruskih volivcev, med njimi duhovnikov, škofov in številnih vernikov Ruske pravoslavne Cerkve.
Spomnimo, da je Ruska pravoslavna Cerkev že ob nedavnih množičnih protestih proti Putinu pozvala k dialogu. Revoluciji iz leta 1917 ali 1991 se nikakor ne smeta ponoviti, je takrat za tiskovno agencijo Interfax dejal odgovorni za odnose z javnostjo pri moskovskem pravoslavnem patriarhatu nadduhovnik Vsevolod Čaplin. Po njegovih besedah je vseeno, kako različna so politična stališča; danes je najbolj pomembno ohranjati mir.
Putin odobril odlok o pouku o verstvih
Putin si je naklonjenost pravoslavnih vernikov najverjetneje pridobil tudi s tem, ko je nedavno še kot premier podpisal odlok o obveznem predmetu pouka o verstvih, ki ga bodo po vseh osnovnih in srednjih šolah začeli izvajati septembra. Zadnji dve leti so predmet poskusno izvajali v nekaterih ruskih pokrajinah. Učenci bodo lahko izbirali med zgodovino enega izmed 'tradicionalnih' verstev: pravoslavja, krščanstva, islama, judovstva in budizma, ali bolj splošnim predmetom o temeljih verske kulture ali temeljih obče etike.
Starši se morajo do konca marca odločiti, za kateri predmet bodo vpisali otroke. Predavatelji omenjenih verskih modulov bodo predstavniki religij. Po podatkih ruskega ministrstva za izobraževanje je bilo v šolah, ki so to že izvajale zadnji dve leti, največ zanimanja za etiko, za katero se je odločilo 42 odstotkov staršev, osnove pravoslavja jih je izbralo 30 odstotkov, osnove svetovnih religij 18 odstotkov, osnove islama devet, osnove budizma pa odstotek vprašanih.
