150. oddaja Gradimo odprto družbo
| 22.02.2012, 00:05 Matjaž Merljak
Začenja se deseto leto oddajanja radijske oddaje z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko. Februarska oddaja je bila že 150. po vrsti, poseben gost je bil Philip Amaral iz evropskega jezuitskega združenja za begunce. Z njim smo se pogovarjali o zagovorništvu. V oddaji ste slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.
Naš sogovornik dela v Evropskem Jezuitskem združenju za begunce s sedežem v Bruslju, kjer opravljamo tri pomembne naloge: zbirajo izkušnje prosilcev za mednarodno zaščito v evropskih državah, te izkušnje posredujejo tistim, ki ustvarjajo politike v Evropski uniji in jih obvestimo, kako bi lahko izboljšali zaščito za begunce in koordinirajo raziskovalne projekte z narodnimi uradi Jezuitskih združenj za begunce in drugimi organizacijami.
V letu 2010 so izdali rezultate velike znanstvene raziskave o centrih ta tujce, v kateri je bilo vključenih skoraj 700 ljudi. Izvedeli so, kako tujci zelo trpijo, saj se jim že po nekaj tednih poslabša njihovo fizično in psihično zdravje. Ta raziskava je bila uporabljena, da se izboljšajo politike glede nastanitve ljudi v centrih za tujce. Ustvarjalci politik na evropski ravni uporabljajo to raziskavo, da bi napisali nove zakone tako, da bi bilo čim manj tujcev v centrih za tujce in da bi izboljšali razmere in pogoje v obstoječih centrih. Zagovorništvo je bilo uspešno, ker je bilo osnovano na znanstveni raziskavi in dejstvih, predvsem pa na izkušnjah ljudi, ki so bili nastanjeni v centrih za tujce. Nobene take raziskave ni bilo do sedaj še opravljene v Evropi.
Prvič, mnoge evropske vlade še naprej zapirajo begunce in migrante v centre za tujce. Mnogi so zaprti za nekaj mesecev, v najslabših primerih pa več kot eno leto. Rezultat tega je, da se ti begunci in migranti počutijo kot kriminalci, čeprav niso storili kriminalnega dejanja. Drugič: zelo težko je za begunca priti v Evropo po zaščito. Da, pomembno je, da ima Evropa varne meje. Ampak Evropa, kakor tudi druge vlade po svetu, imajo dolžnost zaščititi begunce. Ker so meje preveč restriktivne, morajo begunci uporabljati bolj nevarne poti, da vstopijo v Evropo. Lansko leto je na primer umrlo skoraj 2000 ljudi v sredozemskem morju, ker so bežali pred preganjanji in zlorabami človekovih pravic. To ni lepo za Evropo… Evropa stoji na pravičnosti, miru, varnosti in človekovih pravicah in Evropa mora pokazati svetu, da živi po teh principih.
In kako komentira novico, da se na grško-turški meji gradi zid?
Evropska zgodovina je pokazala, da so graditve zidov samo povečale trpljenja na račun zaščite in človekovih pravic. To je tragedija, da bo Grčija začela zidati novi zid. Celo evropski ustvarjalci politik v Bruslju so opozorili na to dejstvo. Res je, Grčija je pod močnih pritiskom. Lansko leto je več tisoč migrantov in beguncev vstopilo v Evropo preko Grčije. Trenutno se Grčija ne more soočati z tolikimi ljudmi, saj njihov azilni sistem ne funkcionira. Evropska unija je pomagala Grčiji z finančnimi sredstvi in tudi z človeškimi viri, da bi izboljšali situacijo v skrbi za migrante in begunce. Namesto graditve zidu, bi morala Grčija uporabiti to pomoč, da bi izboljšala način kako se soočiti z migranti in begunci na dostojanstven in človeški način. Če bo zid zgrajen, potem bodo trpeli mnogi begunci pred vrati Evrope. To bi bila tragedija ob katerem človek ostaja brez besed. In tega mi Evropejci ne bi smeli podpirati.
Ob 150. oddaji Gradimo odprto družbo je še dejal:
Razumeti moramo, da begunci niso nič drugačni od nas. Doživljajo bolečino in trpljenje, veselje in srečo, kakor vsi mi. Stati moramo za vrednotami, ki je naredilo Evropo veliko: spoštovanje človekovih pravic, pravičnost, dostojanstvo, poštenost, enakost, spoštovanje naših sosedov. Dajte pobudo lokalnih politikom, da zaščitijo in podpirajo te vrednote za vsakogar v družbi. Ta radijska oddaja je odličen način, da izrazimo te vrednote. Podpirajte to oddajo in nadaljujmo z delom - vsak s svojim malim deležem, da bo družba ostala odprta.
Oddajo in prevod je pripravil p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.
