Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Petra Gorše (foto: ARO)
Petra Gorše

Od petka do petka: 17. - 24. februar 2012

| 26.02.2012, 07:20 Matjaž Merljak

Po čem si boste najbolj zapomnili teden, ki se izteka? Po začetku posta, zgodovinski moštveni zmagi slovenskih smučarskih skakalcev v Oberstdorfu, družinskem zakoniku ali napovedih o odpuščanju v javnem sektorju? Mi si ga bomo zagotovo najbolj zapomnili po uspešnem zbiranju darov v sklopu Pustne Sobotne iskrice.

Post kot premagovanje sebičnosti

Po končanih pustnih rajanjih in simboličnem odganjanju zime smo s pepelnično sredo kristjani vstopili v post. To je čas spreobrnjenja vsakega kristjana in v njem se bomo duhovno pripravili na največji krščanski praznik Veliko noč. Ali kot pravi dr. Karel Gržan: „Posebna vsebina posta je premagovanje sebičnosti in če se jaz nečemu odpovem, to ne pomeni, da si ustvarjam rezervo, s katero si bom potem privoščil več, ko bo postni čas minil. Gre za načelo pravičnosti. Če se nečemu odpovem, to pomeni, da je to postal višek in ta višek je treba deliti. Ne gre samo za materialne dobrine, ampak tudi za čas. To pomeni, da bom ta čas nekomu podaril. Pri tem ne gre spregledati ravno najbližjih, kajti pogosto se zgodi, da ravno od najbližjih najbolj bežimo. Ker bi morali vzpostaviti, graditi, oblikovati, dograjevati naše medsebojne odnose.“

Temu so namenjene tudi razne postne akcije. V pobudi društva Iskreni.net vabijo zakonce, da si vsak dan v postu namenijo nekaj minut za pogovor o vsakdanjih težavah, do katerih lahko pride, k pogovoru z bližnjimi ali k poglobljeni duhovnosti vabijo tudi na Slovenski Karitas. „Lahko se odpovemo gledanju televizije, brskanju po elektronskih napravah, in ta čas podarimo nekomu, ki mu v vsakdanjem življenju posvečamo premalo pozornosti. To je lahko naš partner, otrok, starši, sorodniki, sosed, bolnik ali starejši človek v naši okolici. Lahko jih obiščemo, pomagamo pospraviti stanovanje, prinesemo potrebne stvari iz trgovine, pomagamo v gospodinjstvu … Za ljudi z odprtim srcem je priložnosti za solidarnost in dobra dela več kot dovolj. Akciji se lahko pridružite tudi na Facebooku.“

Že sedem let pa v organizaciji Slovenske Karitas, Zavoda Med.Over.net in Javne agencije RS za varnost v prometu v postnem času poteka akcija 40 dnem brez alkohola. Tudi njena dimenzija je solidarnostna, pravi generalni tajnik Karitas Imre Jerebic: „Lahko se testirajo, ali zmorejo 40 dni brez alkohola, lahko so samo solidarnostni, da se o tem pogovarjajo, in že to je veliko preventivno delo.“

Postno pobudo Molitev in post za domovino pa je iniciativna skupina prvič pripravila lani v sklopu praznovanja 20. obletnice samostojnosti. Ker je bil odziv pozitiven in tudi glede na aktualne razmere v družbi, so se odločili, da pobudo letos razširijo in dopolnijo. Organizatorji k molitvi v postnem času in tudi kasneje vabijo posameznike, skupine, župnije, redovne skupnosti ter gibanja in združenja v domovini, zamejstvu in po svetu, da z molitvijo in postom pripomorejo k preporodu posameznika, družbe in naroda. Zainteresirani se pobudi lahko pridružijo individualno ali organizirano.

 

Politika

Na političnem prizorišču se je v petek začela uradna kampanja pred referendumom o družinskem zakoniku, ki bo 25. marca. Ker bodo na ta dan tudi nadomestne volitve za župana v občini Ljubljana, se je začela tudi uradna kampanja za te lokalne volitve. Kot je znano, bodo v drugih desetih občinah nadomestne volitve 11. marca in se je tam kampanja že začela. Občine, kjer morajo izvoliti novega župana, ker so jim zdajšnji odšli za poslance v Državni zbor in ministra, so še Slovenj Gradec, Polzela, Železniki, Destrnik, Bovec, Mirna Peč, Metlika, Krško, Radeče in Duplek.

Koga pa lahko pričakujemo v kampanji za referendum o družinskem zakoniku? Zagotovo Civilno iniciativo za družino in pravice otrok, ki je za razpis referenduma pred časom zbrala 42.000 podpisov državljanov in državljank. Da bo zakonik na referendumu padel, si bodo prizadevale še koalicijske partnerice SDS, SLS in Nova Slovenija, medtem ko bo koalicijska Lista Virant nagovarjala k podpori zakoniku. Skupaj s Pozitivno Slovenijo in Socialnimi demokrati se je vključila v Gibanje za družinski zakonik. V njem so tudi nekatere zunajparlamentarne stranke.

Določila in predlogi, ki so javnost najbolj razdelili in zaradi katerih je prišlo do referenduma, zadevajo opredelitev družine in posvojitve. Zakonik določa, da je družina življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice“. Pri posvojitvah pa se zdi pobudnikom referenduma sporen člen, da ima eden od partnerjev v istospolni skupnosti možnost posvojiti biološkega otroka drugega partnerja. Zakonik sicer uvaja še veliko drugih sistemskih rešitev, med drugim prepoveduje telesno kaznovanje otrok in uvaja institut zagovornika otrok. Pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka se s centrov za socialno delo prenašajo na sodišče, uvajata se družinska mediacija in svetovanje.

K temu, da naj se udeležimo referenduma, so v pastirskem pismu vernike pozvali slovenski škofje. Pismo so brali duhovniki pri nedeljskih svetih mašah. „Spodbujamo vas, da se v sedanjih javnih razpravah o spornem družinskem zakoniku dejavno zavzamete za obrambo doslej veljavnega pojmovanja družine in za to storite vse, kar je v vaši moči,“ se je med drugim glasilo v besedilu.

Tudi na Radiu Ognjišče bomo poročali tako o referendumski kot volilni kampanji. Temam bomo namenili predvsem termin sredine oddaje „Pogovor o“.

Nova vlada se ne bo vključevala v kampanjo o družinskem zakoniku, je pa zavihala rokave na drugih področjih, ki zadevajo tudi strukturno zmanjšanje proračunskih izdatkov, in ne le znižanje izdatkov, ki proračun obremenjujejo v tekočem letu. Kot kaže, premier Janez Janša pri uresničevanju ciljev državnega varčevanja ni toliko naklonjen k samem znižanju plač v javnem sektorju in po resorjih, ampak bolj k odpuščanju zaposlenih, saj kot pravi, bo le-to prineslo prihranek v več prihodnjih letih: „Eno je znižati porabo v proračunu, tako da črtaš izdatke, ki obremenjujejo davkoplačevalce samo v tekočem letu, se pravi investicije, ki so planirane za letos. Če to črtamo, seveda tisto vsoto pridobimo v letošnjem letu. A to ni rešitev. Rešitev je, da se izdatki strukturno zmanjšajo, kar pomeni, da če znižamo dejansko preglomazno organiziranost državnega ali paradržavnega sektorja v Sloveniji in s tem povezano zaposlenost, to pomeni, da ti prihranki niso samo v tekočem letu in tekočem proračunu ampak tudi drugo leto in tako naprej.“

V proračunu za letos je namreč že za milijardo evrov primanjkljaja, ocenjuje Janša. Ta razkorak med načrtovanimi sredstvi in že prevzetimi obveznostmi na resorjih predstavlja več kot deset odstotkov proračuna in je po premierjevih besedah zelo nazoren dokaz tega, kaj se zgodi, ko država daljše obdobje nima delujoče vlade in se politična kriza vleče več mesecev.

Na napoved odpuščanj se v sindikatih odzivajo s kritiko. Po besedah glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirja Štruklja je Janševa napoved, da v zadnji četrtini leta ne bo plač za učitelje, poskus naganjanja strahu v kosti sindikatom pred pogajanji. Kot dodaja, je odpuščanje v javnem sektorju predrago. Premier o stroški odpuščanj meni, da res obstaja, vendar je enkraten in ne bremeni proračuna.

 

Dogajanje v sklopu EPK

Vlogo partnerskega mesta pri Evropski prestolnici kulture je minuli teden več kot odlično odigral Ptuj, in sicer predvsem na račun Kurentovanja, ki je bilo letos največje v zgodovini mesta in Slovenije nasploh. V Mariboru – sami prestolnici kulture – pa je občinstvo najbolj navdušila nova dramska uprizoritev romana Vojna in mir. Zgodba v treh dejanjih s hollywoodskim preobratom na koncu postavlja na oder znamenito zgodbo Leva Nikolajeviča Tolstoja o prepletanju usod štirih družin v Rusiji v času Napoleonovih vojn. Režiser Tomaž Pandur je dogajanje umestil v kontekst Balkana v 90. letih prejšnjega stoletja, s tem da zgodba večinoma ostaja zvesta izvirniku. Predsednik programskega sveta EPK Janez Lombergar: „Ta predstava te ne glede na to, ali imaš rad ta tip gledališča ali ne, ne more pustiti hladnega. Pandur je izjemen slikar, je človek, ki zna ustvarjati občutja s scenografijo, s svetlobami, z gibanji. Skratka, z vsem tistim, kar je vizualno izrazno sredstvo, zna Tomaž ustvarjati nekaj, kar najbrž ne zna nihče tako močno kot on.“

Veliko pohval je bila deležna tudi igralska zasedba, ki jo sestavlja skoraj celoten ansambel zagrebškega gledališča z gostjo Mileno Zupančič.

 

Zimski športi slavili

Ta konec tedna v Vikersundu poteka svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki se ga udeležujejo tudi slovenski smučarski skakalci. Med njimi žal ni Petra Prevca, saj mora po poškodbi ramenskih vezi okrevati. 19-letnik je namreč preteklo nedeljo na ekipni preizkušnji v Oberstdorfu grdo padel potem, ko je letel kar 225 metrov in pol. So pa ostali trije tekmovalci Robert Kranjec, Jurij Tepeš in Jure Šinkovec Sloveniji prinesli zgodovinsko ekipno zmago.

Izkazali so se tudi mlajši slovenski smučarji skakalci in smučarske tekačice. Na posamični preizkušnji mladinskega svetovnega prvenstva v Turčiji je v četrtek skakalec Nejc Dežman postal mladinski svetovni prvak, Jaka Hvala pa je prinesel srebro. Dežman je bil uspeha izjemno vesel:„Večkrat sem sanjal o tem, da bi postal svetovni prvak, zdaj mi je pa uspelo.“

Tudi tekaški podmladek je v petek dosegel zlato in srebrno medaljo. Naslov svetovne prvakinje je osvojila Nika Razinger, v skiatlonu (5 km klasično in 5 km prosto), Tea Einfalt pa je bila druga. Slovenski uspeh je s 4. mestom dopolnila Anja Eržen.

Povejmo tudi, da bosta v osmini finala nogometne evropske lige nastopila dva kluba s slovenskim pridihom. To bosta klub PSV Eindhoven, v katerem igra Tim Matavž, ki se je ta teden dvakrat vpisal med strelce, ter Udinese, za katerega brani mrežo vratar Samir Handanović.

Pustna Sobotna iskrica

Ob koncu se vrnimo v minulo soboto, ko je na Radiu Ognjišče in v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano potekala že 10. Pustna Sobotna iskrica. Z dobrodelno obarvanim pustnim rajanjem, ki se ga je udeležilo okoli 3000 ljudi in z darovi prek telefonov smo letos zbrali več kot 66.000 evrov. Sredstva bodo tokrat namenjena Bolnišnici za otroke in invalidno mladino Stara gora. Povejmo, da je obrazec za darovanje še vedno na voljo, na spletni strani radio.ognjisce.si.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...