Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Svet slovenskih organizacij (foto: Svet slovenskih organizacij SSO)
Svet slovenskih organizacij

SSO o perečih težavah narodne skupnosti

| 25.02.2012, 04:35 Matjaž Merljak

Na sedežu v Trstu je 22. februarja 2012 zasedal Izvršni odbor SSO – Sveta slovenskih organizacij in obravnaval vrsto perečih problemov, s katerimi se danes sooča celotna slovenska narodna skupnost v Italiji.

V svojem uvodu je predsednik Drago Štoka obširno poročal najprej o srečanju v prostorih rezidence slovenskega konzulata v Trstu z novoizvoljeno ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu gospo Ljudmilo Novak in z državnim sekretarjem na ministrstvu Matjažem Longarjem, ki sta ju spremljala funkcionarja na ministrstvu Breda Mulec in Rudi Merljak. Po uvodnem pozdravu generalne konzulke v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan ter konzulke Bojane Cipot je ministrica Novakova poudarila voljo nove slovenske vlade do nadgradnje in vsestranskega izboljšanja odnosov s Slovenci živečimi izven meja republike Slovenije. Poudarila je stališče slovenske vlade, da se ne bo vtikavala v interne zadeve posamezne narodne skupnosti in njenih organizacij, pač pa da bo vedno podpirala tista prizadevanja, ki gredo v smer obstoja in okrepitve slovenskega jezika, slovenske identitete, ki nam mora biti vsem prvenstveno pri srcu.

Predsednik SSO Štoka je ta načelna zagotovila vzel z zadovoljstvom na znanje v okviru skupnega predstavništva, ki je bil na sprejemu pri ministrici Ljudmili Novak, saj je SSO vedno delal in bo še nadalje delal v tej smeri v korist Slovencev v Italiji.

Po uvodnem Štokovem nagovoru so sledila pokrajinska poročila, ki so jih za videmsko pokrajino podali Giorgio Banchig, Riccardo Ruttar in Ezio Gosgnach. O problemih v goriški pokrajini sta spregovorila Bernard Špacapan in Marko Brajnik. O aktualnih vprašanjih na Tržaškem pa sta poročala Igor Švab in Marij Maver, medtem ko je Ivo Corva poročal o evroprojektu »Jezik-Lingua«.

Izvršni odbor SSO se je nato dotaknil drugih aktualnih problemov. Tako je o nadaljnjem delovanju Slomaka, ki miruje žal že nekaj časa, ponovil stališče, da mora v okviru te manjšinske koordinacije priti do rotacije, tako kot je zapisana v statutu te organizacije. Poteza je sedaj na kandidaturi za mesto predsednika Slomaka dr. Zdravka Inzka, koroškega Slovenca. Če bi do tega po sili razmer ne prišlo, bo Izvršni odbor SSO vztrajal na kandidaturi za predsednika Slomaka v osebi že predlaganega dr. Bernarda Špacapana. V nadaljevanju seje je predsednik Štoka zaprosil odbor, da ga zaradi preobremenjenosti razreši funkcije kot predstavnika SSO v Skupščini Slovenskega stalnega gledališča. Na njegovo mesto je Izvršni odbor soglasno imenoval dr. Jelko Cvelbar.

Izvršni odbor SSO je razpravljal tudi o bližnjem obisku predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana v Porčinju v Benečiji in pri tem izrazil prepričanje, da bo predsednik italijanske republike znal v svojem nagovoru objektivno in umirjeno razčleniti vse dogodke, ki so se v drugi svetovni vojni kruto odigravali v naših krajih, še posebej v Porčinju in drugih krajih Benečije. Izvršni odbor SSO je izrazil željo, da bi se predsednik Napolitano ob tej priložnosti srečal tudi s predstavniki slovenske skupnosti v Benečiji.

Izvršni odbor je nato analiziral sedanje ekonomsko stanje v naših organizacijah, vzel na znanje deklarirano krizno stanje v Primorskem dnevniku, Zadrugi Goriške Mohorjeve, ki izdaja tednik Novi glas, Zadrugi Most, ki izdaja štirinajstdnevnik Dom in izrazil upanje, da bo naša organiziranost prebrodila današnje hudo gospodarsko stanje. Posebej za Primorski dnevnik, edini dnevnik Slovencev v Italiji, vidi Izvršni odbor SSO izhod v njegovem poslanstvu kot manjšinskega dnevnika in to v sklopu ostalih manjšinskih dnevnikov, tednikov in tiskanih ter drugih medijev na Južnem Tirolskem in v dolini Aoste. Le tako se bo Primorski dnevnik rešil družbe, oz. sklopa s strankarskimi in političnimi dnevniki in stopil na pot manjšinskega dnevnika, ki mora postati objektivni glasnik vseh Slovencev v Italiji.

Ob koncu je Izvršni odbor z obžalovanjem vzel na znanje, da je prejšnja slovenska vlada še dalje in globlje rezala s finančnega vidika v našo organiziranost tako, da bo SSO v obdobju dveh let prikrajšan za čez osemdesettisoč evrov.

Predsednik Štoka je zato pozval vse organizacije in društva, ki delujejo pod okriljem Sveta slovenskih organizacij, da se zavejo današnjega težkega gospodarskega stanja, to je hude ekonomske krize, ki je zajela vso Evropo in da se s posebnim čutom za varčevanje odzovejo problemom, ki jih danes preživljamo in ki jim ni še videti zadovoljivega konca. S požrtvovalnostjo, nesebičnostjo, skrbnim varčevanjem in zdravim delovanjem pa bo gotovo prišel čas, ko bomo iz te krize izšli prenovljeni, bogatejši za trpke izkušnje in bolj odločni v svojem delovanju, ki mora biti usmerjeno zgolj v korist celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji, je zaključil svoje misli predsednik SSO Drago Štoka. Izvršni odbor SSO je čestital dreškemu podžupanu Mihi Korenu, sicer članu nadzornega odbora krovne organizacije, za nedavno imenovanje v začasno vodstvo gorske skupnosti Ter, Nediža in Brda z referatom za vprašanja slovenske manjšine.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...