Od petka do petka: 10. - 17. februar 2012

| 19.02.2012, 07:31 Matjaž Merljak

Čeprav se je zima komaj začela, so tu že pustne šeme s kurenti na čelu, ki iz naše dežele preganjajo sneg. Delo jim kar uspeva, saj se je ozračje v zadnjih dneh otoplilo, odmrznila pa je tudi politična kriza. Dobili smo vlado, ki je že zavihala rokave. Med ključnimi nalogami je izboljšanje finančne situacije države, finance pa križe in težave medtem povzročajo tudi Mariborski nadškofiji.

Vlada zavihala rokave

Burja se je umirila, ozračje se je ogrelo, že tako malo snežne odeje je vse manj, nad Slovenijo pa je posvetilo sonce. Žarki so dosegli tudi politično areno, kjer je zdaj glavne niti prevzela vlada Janeza Janše. Časa za slavje v teh kriznih časih ni, opozicija, še bolj pa državljani zahtevajo resno delo. V ministrskem zboru se zavedajo resnosti položaja, zato so takoj zavihali rokave. Že ustanovna seja, ki je sledila takoj po zaprisegi, je bila namenjena predstavitvi finančne slike in informacije o predvidenih finančnih ukrepih. Dan za tem je večina ministrov od predhodnikov že prevzela posle, ostali so primopredaje imeli v ponedeljek. Takrat je ministrski zbor sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk. „Tiste temeljne konture napredka, ki ga želimo, so dane in to bi tudi moral biti zadosten okvir, da bo ta vlada uspešna. Resnično želim, da bi vlada bila uspešna. V našem ustavnem sistemu je že tako, da ima vsak organ države svojo nalogo dovolj jasno določeno in da se tudi pričakuje, da ti med seboj dobro sodelujejo. Z moje strani lahko rečem, da bo to sodelovanje zagotovljeno.“ Pomen sodelovanja, sploh v tem kriznem času, je na prvo mesto postavil tudi predsednik vlade Janez Janša in povedal, da je to posebej omenjeno tudi v koalicijski pogodbi. „Z naše strni bomo storili vse, da v okviru pristojnosti, ki jih imamo po ustavi in zakonikih, naredimo ne samo kar se pričakuje, ampak vse tisto kar lahko naredimo, da bo to sodelovanje med ustanovami države dobro in v skupno korist.“

Pred vlado so zahtevne naloge. Poleg reševanja gospodarskega in finančnega položaja, v katerem se je država znašla skupaj z vsem svetom, so tu še 800 milijonov težak rebalans proračuna, pokojninska in zdravstvena reforma, reševanje zdravstvene blagajne, zakonodaja na področju dela, oblikovanje skupne kmetijske politike, prometna infrastruktura, sploh železniška in še in še. Dela je ogromno, najprej pa so se ministrica in ministri lotili problematike Teš 6, Univerzijade, NLB in Acte.

Gradbišče šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je v tem tednu prevzel dobavitelj glavne tehnološke opreme francoski Alstrom. Medtem pa še ni znano, ali bo projekt dobil državno poroštvo. Od tega je namreč odvisno, ali bo odobreno posojilo s strani Evropske investicijske banke. Zakon o tem je sicer že v državnem zboru, predlagala ga je skupina poslancev, ki pa za zdaj nima dovolj podpisov za obravnavo na izredni seji. Odločitev o poroštvu, s katerim bi jamčila za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke, bo vlada sprejela na prihodnji seji. „Do takrat mora minister pristojen za energetiko pripraviti celovito poročilo o tem, kaj se je s projektom dogajalo v preteklosti.“ Po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča pa so na vladi nad dosedanjim potekom projekta zaskrbljeni.

Finančno ministrstvo ima na grbi tudi Novo ljubljansko banko, ki iz leta v leto drsi v večje izgube. Lansko leto je Skupina NLB pridelala za 239 milijonov evrov izgube, levji delež tega matična enota. Izguba NLB je namreč v letu 2011 dosegla že 233 milijonov evrov, kar je 50 milijonov več kot leto prej. Glavni razlog za globoke izgube ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise in rezervacije. To je tudi razlog, da v tem letu verjetno poslovanje ne bo nič boljše. Na vidiku je tudi nova dokapitalizacija. O njej se govori že dalj časa, le da je znesek vsakič višji. Zdaj naj bi banka potrebovala že 400 milijonov evrov vredno injekcijo. Kdo bo zagotovil denar, še ni jasno. Vlada v rebalansu, ki bo predvidoma pripravljen konec marca, tega stroška ne namerava predvideti. Investitorja bodo tako verjetno iskali na tujih trgih.

Janševa vlada se je odločila zaključiti tudi zgodbo Univerzijade 2013. Z odločitvijo, da v projekt ne bo več vlagala, so namreč v vodo padli še zadnji upi, da bo ta velik športni dogodek prihodnje leto vendarle gostoval v Sloveniji. Slovenska športna zveza in Mestna občina Maribor brez državnega prispevka namreč ne bosta imeli dovolj sredstev za izpeljavo dogodka. Minister za šport Žiga Turk je njim, kot tudi organizatorjem evropskega prvenstva v košarki 2013 sporočil, „da so časi težki, da se je treba obnašati racionalno, da državni proračun ni vreča brez dna. Mislim, da je to za ugled Slovenije pozitivno. S tem sporoča, da varčuje in da se v težkih časih ne loteva projektov, ki so vprašljivi in slabo vodeni.“ Organizatorji tega seveda niso mogli gladko požreti. Očitek o slabem vodenju so zavrnili, vrnitev organizacije projekta pa po njihovo na državo meče slabo luč. Poleg tega bodo organizatorji verjetno državi morali vrniti tri milijone, ki jih je prispevala za kotizacijo.

Poleg vseh finančnih in gospodarskih težav, ki jih je Janševa vlada podedovala od predhodnice pod vodstvom Boruta Pahorja, je tudi Acta – mednarodni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Podpis tega je postala žolča tema po vsem svetu, predvsem po Evropi. Vrstijo se ulični protesti in hekerski napadi na spletu, civilna družba pa pred morebitnimi ratifikacijami poziva k javni razpravi. Slovenija pri tem ne zaostaja – v Ljubljani sta bila dva protesta, hekerji pa so napadali strani vlade, političnih strank, bank, občin in drugih javnih organizacij. Njihov namen je opozoriti na negativne posledice, ki jih po njihovo prinaša sporazum. Prepričani so, da za vsem stojijo lobiji založb, ki v luči boja proti spletnemu piratstvu želijo pridobiti moč ter da se z Acto kratijo človekove pravice. Dejanja civilne družbe so sprožila javno razpravo v državnem zboru, kjer pa je gospodarski minister Radovan Žerjav napovedal, da bo Slovenija sledila zgledu nekaterih drugih evropskih držav in zamrznila ratifikacijo tega sporazuma.

Novi poslanci in menjave v vladnih službah

Potem ko se je oblikovala nova vlada in ker so bili ministrica in nekateri ministri izvoljeni za poslance, je moral državni zbor potrditi mandate nadomestnih poslancev. To so Jasmina Opec in Roman Žeglič iz Slovenske ljudske stranke, Marija Plevčák iz Desus in Janez Vasle iz Nove Slovenije. V poslanski skupini SDS so zdaj tudi Damjana Petávar Dobóvšek, Patricija Šulin in Ivan Pišek. Slednja dva sta v parlament sicer prišla, ker sta se funkciji odrekla Vitoslav Türk in Gregor Pivec.

Do menjav je že prišlo tudi v vladnih službah. Imenovana je že bila večina državnih sekretarjev, omenimo le, da bodo v kabinetu predsednika vlade to generalni sekretar DeSUS Ljubo Jasnič, podžupan mariborske mestne občine Janez Ujčič ter nekdanji generalni sekretar državnega zbora Lovro Lončar. Kabinet predsednika vlade pa bo tako kot v prvem Janševem mandatu vodila Nika Dolinar.

Precej več vznemirjenja je vlada povzročila z razrešitvijo direktorja urada vlade za komuniciranje Darijana Koširja in ko je na njegovo mesto postavila Anžeta Logarja. Medije pa je na noge pognala predvsem razrešitev Aleša Guliča s čela direktorata za verske skupnosti ter direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne službe Sebastjana Selana. Kasneje se je sicer razvedelo, da bo vlada določene urade in službe v luči varčevanja ukanila, da je med njimi tudi urad za verske skupnosti pa je potrdil gospodarski minister Radovan Žerjav. Namero je v pogovoru za Radio Ognjišče Ivan Štuhec pozdravil češ, da za tak urad ni potrebe. Ustanovljen je bil iz starega socialistično marksističnega sistema in nikoli ni deloval v funkciji verskih skupnosti, temveč zgolj v funkcije politike, trdi Štuhec.

Po burji na Primorskem, orkanski veter na Gorenjskem

Burja, ki je pustošila na Primorskem, se je umirila. Za seboj je na Goriškem in Krasu, v Vipavski dolini in na Notranjskem pustila odkrite strehe, odtrgane žlebove, podrte dimnike, polomljena polkna in razbita stekla, odlomljene veje in podrta drevesa, uničene avtomobile, prevrnjene tovornjake, uničeno kmetijsko zemljo, odpihnilo pa je celo polovico stanovanjske hiše. Škode posebej ne popisujejo, saj od države tako in tako ne bi dobili denarja. Ta sredstva bodo tako raje takoj namenili prizadetim socialno ogroženim družinam. Škodo tako ocenjujejo le na zavarovalnicah, ki so prejele preko tisoč prijav, skupno pa utegne ta škoda znašati prek 6 milijonov evrov.

Oškodovan je tudi kmetijski sektor. V Ajdovščini in Vipavi je burja odnašala zemljo s posevkov v vinograde in na travnike, na njivah je ostalo le še kamenje. V drugih delih je škoda nastala na objektih, rastlinjakih in celo na oljčnikih. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj: „Po ocenah bo pridelek oljk tudi do 50 odstotkov nižji. V povrtninah pa je propad pridelka popoln. V sadovnjakih, tudi sadik v rastlinjakih, in tudi popoln propad pridelka na njivah. Zmrzal in burja sta popolnoma poškodovala zimske posevke povrtnin v takem obsegu, da je sto odstotno vse uničeno in bo treba njive preorati.“

Strokovnjaki sicer trdijo, da bi bila škoda na poljih precej manjša, če bi bila na njihovih robovih živa meja, kot je bila včasih.

Medtem ko so Primorci že odpravljali škodo po burji, se je orkanski veter prelil na Gorenjsko. Veter v sunkih tudi do 90 kilometrov na uro je sicer divjal le eno dopoldne, a kljub temu dal precej dela intervencijskim službam. Gasilci so reševali težave z odpihnjenimi strešnimi kritinami in podrtim drevjem. Veter je divjal tudi v prestolnici, kjer je med drugim odpihnil del strehe Cankarjevega doma in Ginekološke klinike ljubljanskega UKC-ja.

90 let škofa Smeja v senci mariborskih dolgov

Cerkev na Slovenskem oziroma Mariborska nadškofija je minuli teden ponovno polnila prostor slovenskih medijev. Dobro leto potem ko je v javnost pricurljala informacija o katastrofalnem finančnem stanju te nadškofije, medije zdaj zanima, kje je postopek danes. V Mariboru odgovarjajo, da se zavedajo negativnih razsežnosti težkega gospodarskega stanja nadškofije, ki se je še poslabšalo s stečajema Gospodarstvo Rast in Zvon dve. Kot pišejo, pri mnogih to stanje zbuja občutke jeze in željo, da se stvari razčistijo in pokažejo odgovorni. Na nadškofiji zagotavljajo, da je bil ves napor zadnjega leta usmerjen v rešitev situacije. Dodajajo še, da neposredni dolg do bank upnic znaša 17,2 milijona evrov, skupaj s poroštvi pa 25 milijonov.

Obžalovanje za to kar se je zgodilo v gospodarstvu mariborske nadškofije, so v postnem pastirskem pismu ponovno izrazili tudi slovenski škofje. Kot so zapisali, je to napaka, ki so jo v Cerkvi naredili v luči moralne krize, v kateri se je znašel svet in ki nas je pripeljala v največjo svetovno finančno in gospodarsko krizo zadnjih desetletij. V tem trenutku ponovno stojimo pred nalogo, da gospodarsko in finančno poslovanje usmerjamo z jasnimi cilji in vrednotami. Pri tem pa se moramo po pisanju slovenskih škofov skupaj zavzemati za bolj dosledno spoštovanje Jezusovega nauka in zgleda, da bomo spoštovali slehernega človeka in njegove temeljne pravice.

Kljub medijskemu linču je bilo v mariborski nadškofiji minuli teden tudi slovesno. 15. februarja je upokojeni mariborski škof Jožef Smej obhajal častitljivih 90 let. Življenjsko delo „staroste slovenskih škofov“, kot ga vidi mariborski nadškof Marjan Turnšek, je obsežno in vsestransko, saj se poleg duhovniške in škofovske službe ukvarja tudi s pesnjenjem, pisateljevanjem, prevajanjem in preučevanjem cerkvene zgodovine. Kljub visoki starosti je še vedno zelo dejaven. Pogosto obiskuje župnije, pomaga na ordinariatu, najbolj pa škofje cenijo njegove modre nasvete in molitev.

Pust dobrodelnih ust

Slovenska mesta so zavzele pustne šeme. Pustne povorke se vrstijo po vsej državi, pustno je bilo včeraj tudi na Radiu Ognjišče, kjer so mlade in stare maske poplesavale ob ritmih Čukov in Jan kvinteta. Glavni namen Pustne Sobotne iskrice ostaja dobrodelnost, za razliko da bo letošnji izkupiček zbranih sredstev ostal doma. Podarili ga bomo otrokom v bolnišnici Stara gora.

Za uvod v pustno rajanje so že prejšnji teden poskrbeli kurenti, ki so skupaj z maskami z vsega sveta na Ptuj privabili množico obiskovalcev. Z njihovim preganjanjem zime je najstarejše mesto na Slovenskem kot zadnje partnersko mesto tudi vstopil v dogajanje v sklopu Evropske prestolnice kulture. Kurentom je bila posvečena tudi uvodna slovesnost, predstava Kurentova svatba. Direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer poudarja, da so kurenti skupaj s kulturno dediščino tudi rdeča nit letošnjih kulturnih prireditev na Ptuju. „Ptuj je s svojo bogato kulturno dediščino, na kateri temelji že mnogo dosedanjih dejavnosti in aktivnosti, usmerjen v ohranjanje tega. Ta kulturna dediščina je tisto, kar je avtohtono, slovensko in obenem evropsko.“

Kulturne dediščine na slovenskem in pomena same kulture ne samo za zgodovino, temveč tudi za prihodnost se zaveda tudi novi resorni minister Žiga Turk. Vsem, ki zbujajo skrb, da utegne kultura znotraj združenega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, nazadovati, Turk zagotavlja, da je zanj pomemben vsak resor posebej in da jih bo skušal povezati, vsekakor pa kultura simbolno ne bo v ničemer prikrajšana.

Ljubno si želi planiške zgodbe

Savinjska dolina, še bolj pa Ljubno je pred tednom dni dihalo s športnimi pljuči. Gostili so tekme svetovnega pokala smučarskih skakalk, kljub prvi organizaciji pa so domačini poskrbeli za vzdušje, ki smo ga vajeni na vseh slovenskih prizoriščih. Z obiskom jih je počastil tudi predsednik republike Danilo Türk. V Savinjski dolini si želijo, da bo dogodek čez čas postal podoben prazniku v Planici. In kakšne uspehe so požele domače tekmovalke? Najboljša je bila Katja Požun, ki je na sobotni tekmi zasedla sedmo, na nedeljski pa deveto mesto. „Vzdušje je neverjetno. Toliko navijačev, kot se jih je zbralo na Ljubnem, se jih ni nikjer drugje. Tako, da sem res vesela.“ Poleg nje so tekmovale še Špela Rogelj, Urša Bogataj, Maja Vtič, Manja Pograjc in Anja Tepešu.

Drugi vikend v februarju bo v spominu ostal tudi mlademu smučarskemu skakalcu Petru Prevcu, ki je na posamični tekmi svetovnega pokala v Willingenu izenačil svoj najboljši dosežek kariere. Z najdaljšim skokom druge serije je le za las zgrešil stopničke. Četrti je bil letos že v Zakopanah.

Črnjanka Tina Maze spet žanje uspehe. Alpska smučarka je prvič v tej sezoni dobila stopničke tudi v veleslalomu. V Andori je bila hitrejša le Francozinja Tessa Worley. Z dobrimi nastopi je nadaljevala tudi ta konec tedna v ruskem Sočiju, kjer je na treningu smuka zastala le za ameriško zvezdnico Lindsey Vonn. Vendar jo je v cilju čakalo neprijetno srečanje s snemalcem, ki jo je poškodoval s kamero, Mazejevo pa so morali z longeto na vratu v rešilcu odpeljati na preventivni pregled v bolnišnico.

Omenimo še uspeh tenisačev. Grega Žemlja, Blaž Kavčič, Aljaž Bedene in Janez Semrajc so v domačem Velenju s 5:0 nadigrali danske nasprotnike in si tako zagotovili obstanek v prvi evroafriški skupini ter naslednji dvoboj od 6. do 8. aprila v Južnoafriški republiki za napredovanje v kvalifikacije za svetovno skupino Davisovega pokala.