Od petka do petka: 27. januar - 3. februar 2012

| 05.02.2012, 07:37 Matjaž Merljak

Praznik Jezusovega darovanja v templju, sestavljanje nove vlade, koalicijska pogodba in burja so stvari, ki so v glavnini zaznamovale minuli teden.

Cerkev
V Katoliški Cerkvi smo v četrtek praznovali praznik Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico. Blaženi papež Janez Pavel II je leta 1997 praznik izbral tudi kot dan, ko Cerkev posebej moli za Bogu posvečene osebe. Ob tej priložnosti se je papež Benedikt XVI pri večernicah v vatikanski baziliki srečal s člani ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega delovanja. Svoje redovniške zaobljube so obnovili tudi slovenski redovniki in redovnice. Ponekod so se zbrali že v dopoldanskem času, večina pa se jih je s škofi ordinariji po različnih cerkvah zbrala ob 15. uri. Ena izmed slovesnosti je potekala tudi v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Trebnjem, kjer je bila tudi naša sodelavka s. Brigita Zelič, ki je za naš radio povedala: „Ob pastirju krajevne Cerkve msgr. Andreju Glavanu so se zbrali skoraj vsi člani različnih skupnosti Bogu posvečenega življenja. Tudi številni laiki so s svojo udeležbo pri evharistični daritvi dokazali, da cenijo Bogu posvečeno življenje in da verjamejo v moč vzajemne molitve. Škof Glavan, ki je vodil skrbno pripravljeno evharistično slavje, je v nagovoru pri sveti maši ponudil v premislek, kaj pomeni dati svoje življenje za resnico v ljubezni, kar je bilo izbrano za geslo letošnjega dne posvečenega življenja. Spomnil je, da gre za iskreno pričevanje evangeljske resnice, ki je svet pogosto ne razume in ne sprejema. S skupno obnovitvijo redovnih zaobljub so v trebanjski župnijski cerkvi zbrane redovne sestre in bratje poživili v sebi pripravljenost služiti drug drugemu v ljubezni.“ Po svetu deluje približno 730 tisoč redovnic in 190 tisoč redovnikov. Njihov upad beležijo povsod, razen v Afriki in Aziji.
V minulem tednu smo obhajali tudi god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Še posebej je bilo slovesno na Rakovniku, kjer salezijanci delujejo že 111 let. V Sloveniji sicer deluje približno 100 salezijancev, ki so organizirani v 13 skupnostih. Med drugim so se v svetišču Marije Pomočnice zbrali tudi dijaki, dijakinje in zaposleni iz salezijanske Gimnazije Želimlje. S tem so končali praznovanja ob 20-letnici delovanja prve zasebne katoliške gimnazije v povojni Sloveniji. Mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Urednik Salezijanskega vestnika, Marjan Lamovšek je za naš radio povedal: „Z molitvijo pred Najsvetejšim smo prosili za božji blagoslov pri našem vzgojnem in pastoralnem delu v prid mladih. Ogledali smo si tudi video spodbudo, ki jo daje vrhovni predstojnik Pasqual Chavez za leto 2012 nam in vsem drugim članom salezijanske družine. Takole pravi: V spoznavanju in posnemanju don Boska so mladi poslanstvo našega življenja. Nadškof je ob čestitkah za obstoj in delovanje gimnazije izrazil svoje upanje, da bo ta katoliška šola še naprej vzgajala za človeške in krščanske vrednote.“ Salezijanci so se že začeli pripravljati tudi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska, ki bo leta 2015. Prvo leto dajejo poudarek na spoznavanju don Boska.

Politika

Mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša je konec tedna predstavil svojo ministrsko ekipo. Več o tem Tone Gorjup.

Na listi, ki jo je Janša predstavil v petek popoldne in včeraj vložil v državni zbor, ni večjih presenečenj. Gre za imena, o katerih so mediji poročali zadnje dni. Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi bodo imele v vladi po dva ministra, SDS pa štiri. Med slednjimi so trije poslanci: kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve je Andrej Vizjak, za ministra za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, za notranjega ministra pa Vinko Gorenak. Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport bo prevzel Žiga Turk. Janez Šušteršič iz Liste Virant bo, če bo lista dobila podporo, vodil ministrstvo za finance, Senko Pličanič pa ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav bo na čelu gospodarstva, strankin poslanec Franc Bogovič pa kmetijstva in okolja. Predsednica NSi Ljudmila Novak bo prevzela ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu, nekdanji član uprave Darsa Aleš Hojs pa obrambni resor. Zunanje ministrstvo bo vodil prvak DeSUSa Karl Erjavec, kandidat te stranke za ministra za zdravje pa je nekdanji piranski župan Tomaž Gantar. Po besedah Janeza Janše, je to najboljša možna ekipa v danih razmerah, sestavljena pa je na podlagi kompromisov.

Politični parket pa je v minulem tednu razburkala predvsem novela zakona o vladi, ki predvideva 11 ministrov oz. ministric. Podobno novelo so že pred prvim glasovanjem za mandatarja, kjer ni bil potrjen predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, vložili levosredinski poslanci. Kasneje je ta doživela nekaj popravkov s strani desnosredinske koalicije in bila vložena v Državni zbor. Največ nasprotovanj je vzbudilo dejstvo, da ministrstvo za kulturo ne bo več samostojno in da se tožilstvo seli pod ministrstvo za notranje zadeve. O vetu na omenjeno novelo zakona je že glasoval Državni svet. Pobudnik veta Anton Peršak je namreč menil, da ni vseeno, ali za programom na področju kulture stoji minister ali ne. Bogomir Vnučec pa je dejal, da so jih predlagatelji zakona prepričali, da kultura tudi po novem ne bo nič na slabšem. Takšno mnenje je prevladovalo tudi med državnimi svetniki, zato veta na zakon niso izglasovali. Je pa medtem Pozitivna Slovenija napovedala ustavno presojo zakona o vladi, če koalicija tožilstva ne bo prestavila nazaj pod pristojnost pravosodnega ministrstva in če kulturi ne bo zagotovila samostojnega resorja. To pa bi lahko zavleklo postopek imenovanja nove vlade. A ker zakon v ustavno presojo lahko pošlje tretjina poslancev, ki zakona niso podprli, Pozitivna Slovenija pa ima za to dva poslanca premalo – v SD so namreč zagotovili, da za njih ustavna presoja ni sprejemljiva – je malo verjetno, da bo do vložitve ustavne presoje dejansko prišlo. Prav tako je pričakovati, da bodo poslanke in poslanci na ponovnem odločanju, novelo še enkrat podprli. Vlado naj bi tako vseeno dobili predvidoma 10. februarja.

Pod drobnogledom pa je bila tudi koalicijska pogodba vlade Janeza Janše. V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so nanjo izrekli kar nekaj kritik. To pa po vsej verjetnosti že napoveduje ostre napade sindikatov na vlado v prihajajočem mandatu. Predsednik Pergama Janez Posedi je bil namreč oster, meni namreč, da pogodba nima realnih ekonomskih temeljev. Zato so Janšo pozvali, naj jasno odgovori na nedoslednosti v koalicijski pogodbi. Prav tako pozivajo stranko SDS, naj podpiše dogovor socialnih partnerjev in parlamentarnih strank iz decembra lani. Z njim so socialni parterji pod določenimi pogoji pristali na sprejetje zakona o interventnih ukrepih. SDS namreč tega dogovora še ni podpisala. Posedi je pojasnil, da če vsebina dogovora ne bo predstavljala trdne zaveze vseh parlamentarnih strank, se tudi Pergam ne bo več čutil zavezanega k spoštovanju dogovora, ki je podlaga za socialni mir.

Poslanke in poslanci so minuli teden zasedali na šesti izredni seji v tem mandatu. Obravnavali so predloga dveh zakonov s področja javnih financ, in zakon o razvojnem načrtu in novelo zakona o javnih financah, ki med drugim vsebuje zlato pravilo, da bi Slovenija z Ustavo omejila javni dolg. Oba zakona je vlada Boruta Pahorja poslala v obravnavo po nujnem postopku sredi januarja. Z zakonom o razvojnem načrtovanju naj bi povezali posamezne razvojne politike, v novelo zakona o javnih financah pa zapisali ukrepe za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ. Državni zbor nobenega od omenjenih zakonov ni potrdil. To pa ni presenetilo premiera v odhodu Boruta Pahorja, ki je povedal: „Če je politična večina presodila, da je to besedilo pomanjkljivo, ima seveda pravico, da zavrne tak zakon in seveda dolžnost, da takoj pripravi novega.“

Gospodarstvo in družba

Banka Slovenije naj bi pri nadzoru nad poslovanjem Nove Kreditne Banke Maribor ugotovila sume kaznivih dejanj. Kot poročajo mediji, jih je že naznanila pristojnim organom. Nekatera kazniva dejanja naj bi bila povezana tudi s propadlimi nepremičninskimi posli na Hrvaškem in v Srbiji. Šlo naj bi predvsem za izdajanje kreditov po zelo nizkih obrestih. Pri tem so bile zastavljene parcele vredne tudi po nekajkrat manj. Banke Slovenije ocenjuje, da naj bi na takšen način izginilo vsaj 20 milijonov evrov denarja NKBM v času, ko je banko vodil Matjaž Kovačič. Pristojni sicer pojasnil zaenkrat ne dajejo.
Ameriška bonitetna agencija Fitch je, potem ko je znižala bonitetno oceno Slovenije, znižala bonitetno oceno obveznic z državnim poroštvom tudi dvema slovenskima bankama. Najprej je padec ocene doživela Abanka Vipa. Ob tem je znižala tudi obete glede gibanja ocene v negativne. Omenjena agencija je znižala tudi bonitetno oceno in obete Novi Ljubljanski Banki. Fitch je to utemeljil z zunanjimi vplivi, ki jih je deležna Slovenija kot članica evroobmočja, in z nadaljnjim poslabšanjem razmer v slovenskem bančnem sektorju.

Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je v državni zbor vložila 42.089 podpisov za razpis referenduma o spornem družinskem zakoniku. Vodja iniciative Aleš Primc je dejal, da so jih zbrali več kot 43 tisoč, vendar je bilo nekaj podpisov neveljavnih, nekaj ukradenih, nekaj pa izgubljenih. V Civilni iniciativi predlagajo, da bi referendum izvedli 11. ali 25. marca, ko bodo potekale nadomestne županske volitve, da bodo stroški čim nižji. Upajo, da bo celotna kampanja argumentirana in strpna. Kot je znano, sta največ prahu v spornem zakoniku dvignili na novo opredeljeni pojem družine. Ta se glasi, da je družina življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Opredeljena je tudi partnerska skupnost, in sicer kot življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki ima enake pravne posledice kot zakonska zveza med moškim in žensko. Kar zadeva posvojitev, pa lahko istospolni partner posvoji biološkega otroka svojega partnerja. V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok ter v zavodu Kul.si menijo, da se z izenačevanjem heterospolne skupnosti z istospolno zakonska zveza razvrednoti, saj ji je odvzeta ena od njenih bistvenih razsežnosti, usmerjenost v spočetje in rojstvo novega človeka. Menijo tudi, da otrok za svoj telesni in duševni razvoj potrebuje trdno skupnost moškega in ženske.

Pretekli teden je Slovenijo zaznamovala tudi močna burja. Ta je divjala predvsem na Vipavskem in Goriškem. Državna meteorološka služba je zaradi tega sprožila rdeči alarm za primorsko regijo. Te stopnje alarm pomeni najvišjo stopnjo ogroženosti, ki jo lahko razglasijo, ko so napovedane vremenske razmere zelo nevarne in je verjeten nastanek večje gmotne škode in nesreč, ogrožena pa so lahko tudi človeška življenja. Burja je v teh dneh tako dosegala sunke tudi do 180 km/h. Povzročila je predvsem škodo na strehah objektov in v prometu. Zaprtih je bilo več cest na območju, zaprte pa so bile tudi šole in vrtci ter prekinjen ladijski promet v Luki Koper. Kljub temu pa večjih posebnosti pri delu, ki je sicer prilagojeno razmeram v tem času niso zaznali.

Šport

Slovenski rokometni reprezentant Peter Pucelj je novi član velenjskega Gorenja. Krožni napadalec, ki je igral na nedavnem evropskem prvenstvu v Srbiji, kjer je Slovenija osvojila šesto mesto, bo v Šaleški dolini ostal do konca sezone, na mestu krožnega napadalca pa bo zapolnil vrzel po odhodu Hrvata Željka Muse na Poljsko.

Slovenski nogometni prvoligaš Mura 05 bo sodeloval z italijanskimi vlagatelji, ki stojijo za podjetjem Geofocus Solutions. Na zadnjem sestanku so se slednji, župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in predsednik kluba Miroslav Topič med drugim dogovorili, da bodo Italijani sanirali dolgove in dali sredstva za dokončanje sezone.

Slovenska rekorderka v troskoku Marija Šestak je na mitingu v Sofiji s skokom 14 metrov 19 centimetrov izpolnila normo za dvoransko svetovno prvenstvo, ki bo marca v Carigradu. Druga sta bila v teku na 1500 m Mitja Krevs s časom 3:48,68 in v skoku v daljino Nina Kokot s 6,01 m, tretji pa je bil 60 m Gregor Kokalovič s časom 6,80.

Predsednik organizacijskega odbora morebitne zimske univerzijade v Mariboru Tone Vogrinec je vse bolj skeptičen, da bo projekt uspel. Minuli teden so na seji o tem govorili mariborski mestni svetniki, po njej pa Vogrinec vse bolj dvomi, da bo država odprla mošnjo. Svetniki namreč sploh niso razpravljali o tem, kako bi Mestna občina Maribor kaj sofinancirala, ampak so enostavno vse skupaj preložili na državo, ki pa tega sama verjetno niti glede na zakonodajo ne bo mogla izvesti. Odgovor države občina pričakuje do 15. februarja.