Primc: Kako bosta npr. dva moška odločila, da se jima bo rodil otrok?
Politika Petra Stopar
Mineva prvi teden uradne kampanje o spornem družinskem zakoniku. Besedilo zakonika je obširno, saj ima kar 309 členov na 90 straneh. Ponuja več sistemskih rešitev na področju družinskega prava, toda v javni razpravi in v medijskih soočenjih so se mnenja zagovornikov in nasprotnikov med drugim kresala zaradi redefinicije družine. Ta je vidna skozi več členov, poudarjajo v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok.
Člen o družini
V do zdaj veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je družina opredeljena kot „življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo“. Družinski zakonik, o katerem bomo 25. marca odločali na referendumu, pa pojem v 2. členu razširi na življenjsko „skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok družina uživa posebno varstvo države“.
Ustvarjalci zakonika: Družina je povsod, kjer je otrok
Pojasnilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se glasi, da se za družino po novem štejejo tudi nekatere skupnosti otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni dolgotrajni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok. Po navedbah ministrstva je družina povsod tam, kjer je otrok. "Zadostuje torej, da živi otrok z enim roditeljem oziroma z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti," še piše ministrstvo na spletni strani.
Primc: Otroci v istospolnih skupnostih imajo že zdaj enake pravice kot vsi ostali otroci
V pobudnici referenduma Civilni iniciativi za družino in pravice otrok opozarjajo, da sam 2. člen niti ni osrednji problem, ampak je problem redefinicija družine, ki gre skozi več členov zakonika. V iniciativi opozarjajo, da o družini lahko govorimo šele takrat, ko ima otrok pravico poznati svojo mamo in očeta. Ob tem pa niso proti enostarševskim družinam, kot se morda kdaj razume v medijih, ampak se zavzemajo za njih, tako kot za poročene in ponovno poročene, ovdovele, rejniške družine itd. V vseh teh otrok ve, kdo sta njegova oče in mama, četudi živi brez enega od staršev oz. so ti pokojni. „Mi želimo dobro prav vsem otrokom in spoštujemo vse družine, vse mame in očete, ki se trudijo, da bi svojim otrokom nudili vse kar jim lahko dajejo. Mame in očetje samohranilci zaslužijo vse spoštovanje in podporo, saj morajo sami opraviti vse delo, ki ga sicer opravita dva. Mama ali oče, ki ne živita s svojim otrokom, se morata še toliko bolj potruditi, da svoje starševske obveznosti v največji možni meri izvršujeta, kljub temu, da se z otrokom redkeje vidita, zato vsem skrbnim staršem tudi ob tej priložnosti izrekamo veliko priznanje in spoštovanje,“ pojasnjuje vodja iniciative Aleš Primc.
Glede otrok, ki živijo v istospolnih skupnostih Primc poudarja, da so jim in jim morajo biti priznane vse pravice, kot jih imajo vsi drugi otroci: „Ti otroci so in morajo biti deležni povsem enakega varstva, kot vsi drugi otroci. In to velja že po obstoječem zakonu! Vse izjave zagovornikov zakonika, češ, da zakonik povečuje pravice otrok v istospolni skupnosti, so veliko zavajanje in prosimo, da jim ljudje ne nasedejo. Družinski zakonik ne uvaja novih pravic za otroke v istospolni skupnosti in s tega vidika ni potreben in ne bo nobene škode, če bo na referendumu zavrnjen.“
Svobodno odločanje o rojstvu otrok je po zakoniku tudi pravica homoseksualnih parov
Tisto, kar je novo in sporno v zakoniku, je po besedah Primca to, da izenačuje pomen mame in očeta za otroka s pomenom istospolnega para, „in to gre tako daleč, da istospolnemu paru daje tudi pravico, da svobodno odloča o rojstvu otrok enako kot par ženske in moškega. Naj bo še tako neverjetno, prav ste slišali, to določa zakonik". Istospolna življenjska skupnost ima namreč po zakoniku enake pravne posledice kot heteroseksualna skupnost, torej zanjo velja tudi 60. člen, ki pravi, da zakonca lahko svobodno odločata o rojstvu otrok. „Toda kako bosta npr. dva moška odločila in dosegla, da se jima bo rodil otrok? Ali je to v skladu z naravo?“ se sprašujejo nasprotniki zakonika.
Zagovorniki: Zakonik nikomur ničesar ne jemlje. Nasprotniki: Predvsem zakonik ničesar ne prinaša.
V zakoniku ne gre za to, da bi se izboljšal položaj otrok v istospolnih skupnostih, ampak „gre predvsem za to, da se istospolnim parom odpre pot do otrok“, dodaja vodja iniciative. Slednja gre v dojemanju posledic še globlje in je prepričana, da zakonik daje podlago za uzakonitev nadomestnega materinstva, „ki je v svojem bistvu trgovina z otroki in izkoriščanje socialnih stisk žena, ki zato, da preživijo, prodajajo svoje otroke“.
