Trontelj ob družinskem zakoniku: Pravica 'imeti otroka' kot ena temeljnih človekovih pravic ne obstaja

Komentarji | 14.02.2012, 11:08 Petra Stopar

Član Usmerjevalnega odbora za bioetiko pri Svetu Evrope in član Komisije RS za medicinsko etiko akademik prof. dr. Jože Trontelj ob razpravi o družinskem zakoniku pravi, da moramo imeti pred očmi predvsem najboljši interes otroka. Ta poudarek je bil tudi glavni odziv Usmerjevalnega odbora na predlog dokumenta o svobodni izbiri v zadevah spolnosti in reprodukcije, katerega osnutek je izdal Odbor za enakosti med spoloma Sveta Evrope. Določila o izenačitvi istospolnih skupnosti s heteroseksualnimi glede pravic do posvojitve in tudi oploditve z biomedicinsko pomočjo je takrat Usmerjevalni odbor za bioetiko zavrnil, je spomnil dr. Trontelj.

Svoje razmišljanje o nesoglasjih, zaradi katerih je prišlo do referenduma o družinskem zakoniku, je akademik prof. dr. Jože Trontelj predstavil konec januarja na novinarski konferenci društva Družinska pobuda, ki je tik pred zdajci s kompromisom poskusilo doseči izognitev referendumu. A kot je znano, predlog društva ni obrodil sadov, in referendumsko glasovanje o zakoniku bo 25. marca 2012. Dr. Trontelj je ob branju zapisa najprej opozoril na svojo neopredeljenost, saj da ni bil nikoli povezan z nastajanjem zakonika niti z zahtevami za referendum. Je pa izpostavil nekaj poudarkov iz razprav, ki so na temo posvojitev in oploditev potekale na Usmerjevalnem odboru za bioetiko pri Svetu Evrope.

Različna slika: V ZDA na posvojitve čaka vrsta sirot, v Evropi pa vrsta parov

Kot razume dr. Trontelj, gre pri nesoglasju glede zakonika za vprašanje, ali bi ne bi otrokom storili nekaj slabega, če bi jih prikrajšali bodisi za mater ali za očeta. Ob sklicevanju na članek iz New York Timesa je dejal, da je otrok, ki so jih posvojili istospolni pari, v ZDA vse več, v lanskem juniju jih je bilo 65.000, kar je štiri odstotke vseh posvojitev tam. Le dve od zveznih držav tega ne dovoljujeta. „Razlog za to naklonjenost do istospolnih parov je očiten: ta čas čaka na posvojitve v ZDA menda 116.000 sirot. V Evropi je stvar drugačna. Tu otrok za posvojitve primanjkuje, imamo čakalne vrste kandidatov za posvojitelje. A tudi tu se, na primer v Britaniji, dogaja, da komisije dajo prednost homoseksualnemu paru. To je v primerjavi s sliko izpred 20, celo izpred 10 let, nekaj novega. Biomedicinske pomoči, s katero naj bi prišli do otroka istospolni pari ali ženske oz. moški brez partnerja, pa večina držav še vedno ne dovoljuje,“ uvodoma pojasnjuje Trontelj.

Velika Britanija in Francija: Pravica imeti otroka kot ena od temeljnih človekovih pravic ne obstaja. Nimajo je niti heteroseksualni pari ne posamezniki.

Odbor za enakost med spoloma v Svetu Evrope je pred časom izdelal osnutek priporočila o svobodni izbiri v zadevah spolnosti in reprodukcije, ki ga je nato moral komentirati Usmerjevalni odbor za bioetiko, katerega član je Trontelj. Ta odbor je takrat ob razpravi zavrnil določila o izenačitvi istospolnih skupnosti s heteroseksualnimi glede pravic do posvojitve in tudi oploditve z biomedicinsko pomočjo. Glavna kritika tega odbora je bila, tako Trontelj, „da se glede otrok priporočilo ozira samo na interese homoseksualnih in lezbičnih parov, presenetljivo pa ignorira pravice in koristi otrok, ki naj bi jih taki pari posvojili ali pridobili s pomočjo tehnik oploditve z biomedicinsko pomočjo“.

Posebej sta delegaciji Velike Britanije in Francije v pisnih mnenjih opozorili na dvoje. Kot prvič, da pravica imeti otroka kot ena od temeljnih človekovih pravic ne obstaja. „Seveda je nimajo niti heteroseksualni pari ne posamezniki“, navaja akademik. „In drugič, v zadevah reprodukcije ima prednost interes otroka. V razpravi je bilo slišati, da ima otrok legitimen in pomemben interes, da ima očeta in mater in da dva očeta ali dve materi ali samski roditelj tega interesa ne morejo zadovoljiti,“ je povedal Trontelj in dodal, da se je francoska delegacija sklicevala na francoski Zakonik o javnem zdravstvu. „Ta je v členu 152-9 omejil dostop do oploditve z medicinsko pomočjo na primere neplodnosti, katerih bolezenski vzrok je bil medicinsko diagnosticiran. Isti člen je predpostavljal poprejšnjo sklenitev družinske zveze, sestavljene iz moškega in ženske.“

Slovenski zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo (OBMP) je po besedah Trontlja podoben. Stališče skupine, ki ga je pripravljala, je bilo, da se uporablja samo za heteroseksualne pare, ki imajo medicinski razlog za neplodnost. „Uporabljati medicinsko ukrepanje z daljnosežnimi, nenapovedljivimi posledicami brez medicinske indikacije smo šteli za neupravičeno,“ še pojasnjuje. Trontelj še priznava, da ob vseh ugibanjih o tem, ali bi prikrajšanje otroka za očeta ali mater naredilo kakšno škodo, ne obstaja nobena neoporečna raziskava.

"Zakonik sam ne more biti garancija za trdnost družine ali partnerske skupnosti"

„Zakoniku je treba priznati kvalitete, ki jih nedvomno ima. Status in položaj otrok ureja z dovolj skrbi in občutljivosti. Otroci nikakor ne smejo postati žrtve statusa svojih staršev ali nosilcev starševske odgovornosti. Zakonik seveda ne more storiti veliko za stabilnost družine ali partnerske skupnosti. Prav ločitev zakoncev je vir hude travmatiziranosti otrok. Isto bo verjetno držalo za razpad partnerske skupnosti. Vsaj za nekatere države velja, da je v gejevskih parih stabilnost zvez celo slabša. Krajše je povprečno trajanje razmerij. Če smemo verjeti nekaterim statistikam, je več tudi drugih težav, kot so domače nasilje, promiskuiteta, samomorilnost, spolno prenosljive bolezni in odvisnost od substanc. Ali to že pomeni bistveno razliko v primerjavi s heteroseksualnimi zvezami, meni ni znano. Vsekakor pa bi bilo treba dobiti zanesljive epidemiološke podatke,“ meni akademik.

Svoje razmišljanje dr. Jože Trontelj sklene s poudarkom, da gre za izjemno občutljivo zakonsko materijo, ki posega globoko v svet intimnosti in zasebnosti. „Povezana je z doživetji in dogajanji, ki imajo velik vpliv na človeško usodo, na srečo in na druge bistvene stvari v življenju. Gotovo je prav zaželeti družinsko srečo prav vsem. Ob vseh simpatijah do pravic odraslih in odločenosti, da ne dopustimo neupravičene diskriminacije, pa moramo imeti pred očmi predvsem najboljši interes otroka,“ opozarja Trontelj ter poziva zakonodajalca in vse odgovorne, da naj v vsakem primeru „skrbno pazijo, da ne prizadenejo koristi obstoječih otrok“.