Začetek kampanje pred referendumom o družinskem zakoniku
Slovenija Petra Stopar
Danes se tudi uradno začenja kampanja pred referendumom o družinskem zakoniku, ki bo 25. marca. Poleg pobudnice referenduma Civilne iniciative za družino in pravice otrok se v kampanjo vključujejo tudi Gibanje za družinski zakonik in večina parlamentarnih strank.
Koga lahko pričakujemo v kampanji?
Tako kot v minulem mandatu proti zakoniku nastopajo koalicijske partnerice SDS, SLS in NSi, ki se bodo v kampanjo vključile kot organizatorji, medtem ko so se opozicijski Pozitivna Slovenija in SD ter koalicijska Lista Virant vključile v Gibanje za družinski zakonik. V to gibanje so se poleg nekaterih civilnodružbenih organizacij med drugim vključile tudi zunajparlamentarne stranke LDS, Zares, TRS in SMS - Zeleni, medtem ko naj se koalicijski DeSUS v referendumski kampanji ne bi opredeljeval. Nekatere politične stranke referendum obžalujejo, medtem ko druge menijo, da je ta zaradi varovanja tradicionalne oblike družine potreben, saj da je zakonodajalec z zakonikom razvrednotil materinstvo in očetovstvo. Medtem pa zagovorniki zakonika nasprotno zatrjujejo, da slednji v ospredje postavlja korist otroka in njegove pravice.
Kaj je največje jabolko spora?
Zagovornike in nasprotnike družinskega zakonika je kljub številnim sistemskim rešitvam na področju družinskega prava že od predstavitve zakonika dalje delila razširjena definicija družine. Poskus popolne izenačitve pravic istospolnih parov s pravicami heterospolnih je sicer presekal t.i. kompromis, po katerem istospolna partnerja skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega. Toda tudi to referenduma ni preprečilo.
S kompromisom je poskusilo tudi društvo Družinska pobuda, vendar tudi njegov predlog ni dobil dovolj podpore, predvsem so ga zavrnile stranke, ki podpirajo zakonik. Družinska pobuda je med drugim predlagala, da se spremeni 3. člen družinskega zakonika, ki opredeljuje zakonsko zvezo. S spremembo bi dodali pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Iz zakonika bi tudi črtali 6. člen o zunajpartnerski skupnosti.
Družinski zakonik sicer sistemsko ureja področje družinskega prava in državi daje večjo možnost posega v družinske odnose. Čeprav se je v javnosti največ govorilo o določbah glede definicije družine, zakonik med drugim prepoveduje telesno kaznovanje otrok in uvaja institut zagovornika otrok. Pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka se s centrov za socialno delo prenašajo na sodišče, uvajata se družinska mediacija in svetovanje.
Ustavno sodišče: Morebitna zavrnitev zakonika na referendumu ne bo prinesla protiustavnih posledic
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je podpise za zahtevo referenduma začela zbirati septembra lani. O dopustnosti referenduma oziroma o tem, ali bi z zavrnitvijo zakonika na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, je odločalo tudi ustavno sodišče, ki pa je referendum dovolilo. Po odločitvi ustavnega sodišča so pobudniki referenduma nadaljevali z zbiranjem podpisov in februarja letos v DZ vložili zahtevo za referendum.
Družinski zakonik bo na referendumu potrjen, če bo zanj glasovala večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali. Če bodo volivci zakon zavrnili, pa v letu dni od odločitve na referendumu DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.
Referendum o družinskem zakoniku bo potekal na isti dan kot nadomestne županske volitve v Ljubljani, do 10. marca pa mora Državna volilna komisija objaviti odlok o razpisu referenduma in besedilo družinskega zakonika. Predčasno glasovanje bo potekalo med 20. in 22. marcem.
Volivci, ki bodo želeli glasovati na volišču, dostopnem invalidom, morajo svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji (OVK) do 22. marca. Do istega dne bodo morali OVK sporočiti svojo namero tisti volivci, ki nameravajo glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča, in tisti, ki bi zaradi bolezni želeli glasovati na svojem domu.
Za referendumsko kampanjo večinoma veljajo enaka pravila kot za volilno kampanjo. Zakon določa, da se za referendumsko kampanjo štejejo oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.
