K strogemu varčevanju bo pristopilo 25 držav članic EU
| 31.01.2012, 11:52
Voditelji članic Evropske unije so sinoči v Bruslju dosegli dogovor o medvladni fiskalni pogodbi. Za zdaj jo bodo podpisale vse članice povezave razen Češke in Velike Britanije. Če stališče slednje ni bilo nič novega, pa je Češka malce presenetila s svojo odločitvijo. Sicer pa je zasedanje minilo tudi v senci krize v Grčiji.
Strogo varčevanje
Glavni razlog, da Češka še ni podprla pogodbe tiči predvsem v evroskeptičnem predsendiku Vaclavu Klausu. Ta namreč igra pomembno vlogo pri ratifikaciji. Tokratna odločitev pa še ne pomeni, da se Češka v prihodnje sporazumu ne bo priključila. Ta se v polnosti imenuje „Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji.“ Je zlato ali fiskalno pravilo. Določa, da morajo biti proračuni pogodbenic uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Za zdaj ostaja odprto vprašanje, kako bo potekal mehanizem nadzora nad spoštovanjem pogodbe. To naj bi sodelujoče države dorekle do podpisa pogodbe. Ta naj bi se zgodil v mesecu marcu.
Poudarek na zaposljivosti mladih
„Pakt govori predvsem o odgovornosti in nadzoru. Vsaka država, ki ga bo podpisala se zaveže, da bo v svojo zakonodajo zapisala omejitev dolga,“ je po zasedanju povedal predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je poudaril, da „V boju z brezposelnostjo mladih bo vsaka država članica pripravila nacionalni zaposlitveni načrt. Ti morajo vsebovati predvsem garancijo, da bodo mladi štiri mesece po končanem šolanju v različnih zaposlitvenih programih.“ Van Rompuy pa je k temu dodal, da je „Spodbujanje zaposljivosti odgovornost posameznih držav, obstaja pa nekaj stvari, ki jih lahko naredimo skupaj. To bomo tudi naredili.“ Predsednik vlade v skorajšnjem odhodu, Borut Pahor, ocenjuje, da pogodba prinaša veliko odgovornost, nudi pa tudi instrumente, da se doseže izhod iz krize. Ta bi dolgoročno prinesel ne le vzdržno javno blagajno, ampak tudi rast in zaposlovanje, zlasti mladih.
Pahor optimističen glede Slovenije
Pahor meni, da dogovorjena pogodba kaže, da se Evropa suče vse hitreje. Po njegovem je to tudi sporočilo Sloveniji, da pri ukrepanju ne sme oklevati. Pri tem se mu zdi ključno, da Slovenija takoj dobi novo vlado. „V tem smislu je bila izvolitev predsednika vlade in verjetnost in nuja tudi iz mojih neformalnih pogovorov z drugimi, da dobimo vlado res izrednega pomena,“ poudarja Pahor, ki je glede Slovenije zmerno optimističen. Poudaril je, da bo letošnje leto v marsičem za evropsko politiko prelomno, in opozoril pred naraščanjem politične napetosti.
Spor Berlin-Atene
Sicer pa je včerajšnji vrh potekal v senci krize v Grčiji. Tu se je v minulih dneh razvil spor med Berlinom in Atenami glede nemških predlogov po uvedbi posebnega pooblaščenca območja evra. Ta bi nadzoroval izpolnjevanje grških fiskalnih zavez in imel celo pravico do veta na javnofinančne odločitve. Na to zamisel so se burno odzvali v Grčiji. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je zatrdil, da kdor koli države postavlja pred izbiro med gospodarsko pomočjo in nacionalnim dostojanstvom, ignorira nekatere ključne zgodovinske lekcije. Proti takšnim ukrepom so se že izrekli luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in italijanski premier Mario Monti. Do takih predlogov se je vsaj v besedah distancirala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Kljub temu pa je zatrdila, da do tega sploh ne bi prišlo, če bi Grčija izpolnjevala svoje zaveze.
