Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Martin Schulz (foto: Wikipedia)
Martin Schulz

Martin Schulz na čelu Evropskega parlamenta

| 17.01.2012, 14:58

Evropski poslanci so že v prvem krogu tajnega glasovanja v Strasbourgu za novega predsednika Evropskega parlamenta izvolili nemškega socialdemokrata Martina Schulza. Napovedal je, da bodo morale članice povezave bolje sodelovati.

S temi besedami je dozdajšnji predsednik Jerzy Buzek razglasil svojega naslednika: „Gospod Martin Schulz, 387 glasov. Čestitam. Prepričan sem, da bo pod vašim vodstvom Evropski parlament ostal ključna ustanova demokracije v Evropski uniji. Skupaj se moramo lotiti številnih projektov in sodelovati z drugimi ustanovami. Računamo na Vas, da bo Evropski parlament ostal v srcu politične razprave.“

Za dveinpolletno vodenje Evropskega parlamenta so se potegovali trije kandidati: Martin Schulz (387 glasov), britanska liberalka Diana Wallis (141 glasov) in britanski konservativec Nirj Dev (142 glasov). Nemec je priznal, da mandat 14. neposredno izvoljenega predsednika Evropskega parlamenta začenja s tesnobo:

„To funkcijo nastopam ponižno. Evropa preživlja viharne čase. Moji starši so še pripadali generaciji, ki jih je vodila misel: Našim otrokom mora biti bolje kot nam. In res nam je bolje. Ne moremo pa biti prepričani, da bo našim otrokom kdaj tako dobro kot nam. Zaradi gospodarske krize je v številnih državah vse več krize in brezposelnost dramatično narašča prav med mladimi.“

Osrednjo pozornost v svojem prvem nagovoru je zmagovalec namenil dolžniški krizi.

„Jasno nam mora biti, da ljudi v Evropi ne zanimajo naše institucionalne razprave. Bolj jih zanima prihodnost njihovih otrok, za delovna mesta, pokojnine, socialno pravičnost. Želijo si zdrave hrane in čistega okolja. Bolj jim moramo prisluhniti. Kajti prav tu je kraj, kjer zastopamo interese državljanov Evropske unije.“ Kot je glasno zatrdil, ljudje upravičeno pričakujejo, da se bodo za njihove pravice evropski poslanci borili, saj je Evropski parlament prostor za zastopanje interesov ljudi, ki pa se po njegovem mnenju ne zanimajo za institucionalne razprave. Zanimajo jih preživetje, prihodnost otrok, zdrava hrana, čisto okolje. Obenem je Schulz pozdravil željo madžarskega premierja Viktorja Orbana, da jutri sodeluje na razpravi parlamenta glede Madžarske. „Kajti to se mi zdi pomembno: EP mora biti kraj kontroverznih razprav o stanju v Evropi.“ Predsednik Schulz se je v sklepu zavzel za okrepljeno vlogo parlamenta ter kolegom, ki ga niso podprli, obljubil, da bodo morda pozitivno presenečeni.

Ob uspešni izvolitvi je Schulzu čestital tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Povedal je, da ga bo pri ambicioznih načrtih podpirala tudi Komisija. „Dejansko je danes bolj kot kdajkoli prej pomembno, da okrepimo evropsko demokracijo. Tisti, ki se temu in temeljem evropske suverenosti upirajo, dajejo suverenost nekim anonimnim subjektom na trgu, ki niso pod demokratičnim nadzorom. In v razmerah, ko so izzivi pred nami veliki, je še kako pomembno, da različne politične sile – parlament in komisija - delujejo v prid močni Evropi.“

Jelko Kacin pričakuje, da bo predsednik Schulz v odnosu do Evropske komisije, predvsem pa do Sveta in dvojice »Merkozy« glasen, odločen in vpliven. Njegovo izvolitev pozdravlja tudi Mojca Kleva, izida se veseli tudi Tanja Fajon iz vrst socialistov in demokratov.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...