Evropski poslanci na prvem zasedanju v letu 2012 tudi o novem predsedniku

Slovenija | 15.01.2012, 09:56

Evropske poslanke in poslanci se bodo jutri sestali na prvem zasedanju v novem letu. Čaka jih pestro dogajanje saj bodo volili novega predsednika Evropskega parlamenta in tudi podpredsednike, Med slednjimi glede na delitveni sistem, ki velja v parlamentu, ni kandidata iz Slovenije.

Evropske poslance že takoj na začetku zasedanja čaka izvolitev novega predsednika Evropskega parlamenta, ki bo evropski hram demokracije vodil naslednji dve leti in pol, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Poslanci bodo s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom razpravljali o trenutnih političnih razmerah na Madžarskem, s predsednico danske vlade Helle Thorning-Schimdt pa o programu polletnega danskega predsedovanja Svetu EU. Na dnevnem redu je prav tako razprava o sporazumu o fiskalnem paktu, poslanci pa bodo glasovali tudi o novih pravilih glede recikliranja elektronskih odpadkov in preverjanja biocidov ter ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane v EU.

Volitve novega predsednika, podpredsednikov in kvestorjev

Poslanci bodo takoj na zasedanju v torek in sredo izvolili novega predsednika, 14 podpredsednikov in petih kvestorjev. Kandidati za predsednika Parlamenta so: Martin Schulz (Nemčija, S&D), Diana Wallis (Združeno kraljestvo, ALDE) in Nirj Deva (Združeno kraljestvo, ECR).

Razprava o razmerah na Madžarskem

V sredo ob 15. uri bodo poslanci s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom razpravljali o trenutni politični situaciji na Madžarskem. Beseda bo po vsej verjetnosti tekla o sporni novi madžarski ustavi in zakonih, ki jih je sprejela madžarska vlada, poslanci pa bodo ocenili tudi ustreznost ukrepov, ki naj bi jih Komisija predstavila dan pred razpravo.

Predstavitev programa danskega predsedstva

V sredo dopoldne bo danska premierka Helle Thorning-Schmidt Parlamentu predstavila prednostne naloge danskega predsedovanja. Te so povezane z ukrepi za reševanje gospodarske in finančne krize ter s pogajanji o mednarodnem sporazumu za sklenitev fiskalnega pakta.

Prednostne naloge mednarodnega sporazuma o uniji za fiskalno stabilnost

O mednarodnem sporazumu o ustanovitvi unije za fiskalno stabilnost bo Parlament v sredo sprejemal resolucijo, v kateri naj bi poslanci poudarili potrebo po rasti in solidarnosti kot ključnih elementih novega sistema gospodarskega upravljanja v EU. Resolucija poudarja pomen uveljavljenih postopkov evropskega prava za dosego sporazuma in potrebo po večji moči nacionalnih parlamentov pri oblikovanju novega sistema gospodarskega upravljanja.

Konec odmetavanja e-odpadkov

V četrtek bodo poslanci glasovali o predlogu direktive za izboljšanje zbiranja in recikliranja elektronskih in električnih odpadkov. Direktiva predvideva, da bi morala večina držav članic do leta 2019 zbrati 65 odstotkov povprečne teže elektronske opreme, kar predstavlja približno 85odstotkov vseh e-odpadkov. Države, ki morajo izboljšati zmogljivosti za zbiranje in predelavo odpadkov -med njimi je tudi Slovenija - bo lahko ta rok preložilo. Direktiva prinaša nekaj novosti tudi za potrošnike, saj bodo lahko izdelke, ki so manjši od 25 cm, v reciklažo oddali tudi v vseh srednje velikih in velikih trgovinah z elektronskimi izdelki.

Varnejše zatiranje škodljivcev

Zakonodajni predlog, ki določa strožje preverjanje biocidov in uvaja hitrejše in jasnejše postopke odobritve za proizvajalce bodo poslanci obravnavali v četrtek. Nova pravila bodo poostrila a hkrati poenostavila postopke za odobritev dovoljenja, da izdelki na trgu ne predstavljajo nevarnosti za javno zdravje in okolje.

Ukrepi za zmanjšanje izgub hrane v EU

Vsako leto v EU zavržemo skoraj polovico pridelane hrane, zato je treba po mnenju poslancev nujno sprejeti nekatere ukrepe. Parlament bo tako v četrtek obravnaval predlog resolucije, ki se zavzema za boljše ozaveščanje potrošnikov, več izobraževanja o hrani, boljšo embalažo in nove načina označevanja živil. Posebna študija Evropske komisije namreč ugotavlja, da bi se lahko celotna količina živilskih odpadkov do leta 2020 povečala za 40 odstotkov na približno 126 milijonov ton, če ne bo prišlo do ustreznega ukrepanja.