Zaporniki v Guantanamu
Taborišče Guantanamo že deset let madež na ugledu ZDA
Pred desetimi leti je začelo delovati taborišče za osumljene teroriste v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi. ZDA ga kljub drugačnim obljubam predsednika Baracka Obame še niso zaprle, madež na ugledu svetovne velesile tako ostaja.
10. januarja 2001 je na Kubi pristalo tovorno letalo iz Afganistana s prvimi 20-imi ujetniki, ki so jih namestili v lesene barake, obdane z bodečo žico. Vojaški in politični vrh ZDA naj bi prvemu poveljniku taborišča Terryju Carricu sporočila, da gre za izjemno nevarne ljudi, a sam pravi, da je bil presenečen, ko je videl suhljate, izmučene in pohlevne ljudi v verigah in pod kapucami, ki se niso niti najmanj upirali.
Po podatkih organizacije za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch je tam v desetih letih pristalo 779 ljudi. Do zdaj so jih izpustili 600, osem pa jih je umrlo. Danes je v zaporih Guantanama še 171 ujetnikov, 89 je nedolžnih in čakajo na vrnitev v domovino oziroma države, ki bi jih bile pripravljene sprejeti.
Obama je zaprtje taborišča obljubljal med kampanjo pred zadnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Takoj po prisegi januarja 2009 je ukazal takšen ukrep, obenem je ustavil vse postopke pred posebnim vojaškim sodiščem, ki po trditvah kritikov niso poštena. Pozneje je od tega odstopil. Ali je prelomil obljubo, so novinarji vprašali tiskovnega predstavnika Bele hiše. "Mislim, da je to proces, ki se sooča s številnimi ovirami, ki se jih vsi zavedamo, a še naprej se bomo trudili, da jih bomo premagali," je odgovoril Jay Carney. Zagotovil je, da ima Obama pri izpolnitvi obljube o zaprtju Guantanama podporo tako svoje administracije kot tudi vodilnih članov ameriške vojske. "To moramo storiti za zavoljo nacionalnih varnostnih interesov," je dodal.
Praktičnih razlogov za ohranitev spornega taborišča pravzaprav ni več. V ameriških civilnih zaporih je danes 362 terorističnih obsojencev, črnoglede napovedi senatorjev obeh strank, da se bo s tem povečala nevarnost terorističnih napadov v ZDA, se do zdaj niso uresničile. Poleg tega en sam ujetnik Guantanama zvezni proračun stane skoraj 800 tisoč, v civilnem zaporu ZDA pa bi stroški padli na povprečno 25 tisoč dolarjev na leto.
