Pastoralne smernice za leto vere
Cerkev po svetu | 06.01.2012, 08:10 Marta Jerebič
Kongregacija za nauk vere bo jutri izdala Pojasnilo s pastoralnimi smernicami za leto vere. Dokument vsebuje konkretne predloge za pripravo in potek leta vere tako na ravni vesoljne Cerkve kot lokalnih Cerkva.
Leto vere je papež Benedikt XVI. napovedal 11. oktobra 2011 z apostolskim pismom Vrata vere. Začelo se bo 11. oktobra 2012, na 50. obletnico začetka drugega vatikanskega koncila, in se končalo 24. novembra 2013, na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na kongregaciji, sveti oče želi z letom vere v ospredje postaviti pomen srečanja z Jezusom Kristusom in lepoto vere vanj, k temu pa bi naj prispevale tudi pastoralne smernice za leto vere.
Dokument Kongregacije za nauk vere vsebuje konkretne predloge, in sicer na štirih ravneh: 1. na ravni vesoljne Cerkve, 2. na ravni škofovskih konferenc, 3. na ravni škofij in 4. na ravni župnij, cerkvenih skupnosti, združenj in gibanj. Pojasnilo med drugim predlaga, naj se poleg slovesne otvoritve leta vere in drugih dogodkov, ki se jih bo udeležil papež Benedikt XVI. (npr. škofovska sinoda o novi evangelizaciji in svetovni dan mladih 2013), na ravni vesoljne Cerkve organizirajo različni ekumenski dogodki, ki bodo prispevali k edinosti med vsemi kristjani. Prav tako se naj pripravi slovesno ekumensko bogoslužje, med katerim bodo vsi verniki ponovno potrdili in izpovedali svojo vero v Kristusa. Na ravni škofovskih konferenc kongregacija spodbuja h kvalitetnejši katehetski formaciji. Prav tako predlaga, da se preveri ustreznost lokalnih katekizmov in raznih katehetskih priročnikov, ki jih uporabljajo lokalne Cerkve, ter se zagotovi njihova skladnost s Katekizmom katoliške Cerkve. Škofovske konference naj tudi posežejo po raznolikih oblikah komunikacije: od umetnosti, televizijskih in radijskih oddaj, do filma in literature. Uporabijo naj tudi jezik sporočanja, ki je dostopen širši javnosti, da bi tako približali področje vere, njena glavna načela in pomen drugega vatikanskega koncila. Na škofijski ravni naj je leto vere med drugim tudi nova priložnost za ustvarjalni dialog med vero in razumom, in sicer preko simpozijev, predavanj in študijskih dni, še posebej na katoliških univerzah. Kar se tiče župnij pastoralne smernice predlagajo praznovanje vere pri bogoslužju, pri čemer je posebej izpostavljena evharistija. Evharistija je namreč skrivnost vere in vir nove evangelizacije, in ravno tu se vera Cerkve oznanja, praznuje in krepi. Dobrodošli pa so seveda tudi drugi dogodki, spodbujeni s strani številnih redovnih skupnosti, verskih ustanov, cerkvenih združenj in gibanj.
Kot je zapisano v uvodu dokumenta, želi leto vere prispevati k obnovljenemu spreobrnjenju h Gospodu Jezusu in k novemu odkritju vere, da bi vsi člani Cerkve bili verodostojni in radostni pričevalci vstalega Gospoda, sposobni mnogim osebam, ki iščejo, pokazati vrata vere. Dan začetka leta vere, torej 11. oktober 2012, je povezan z dvema pomembnima obletnicama. Prva je 50. obletnica začetka drugega vatikanskega koncila, do katerega je prišlo na željo papeža Janeza XXIII. Benedikt XVI. si namreč od začetka svojega pontifikata prizadeva za pravilno razumevanje drugega vatikanskega koncila, ki je želel poglobiti naravo Cerkve in njen odnos s sodobnim svetom. Dne 11. oktobra 2012 pa bo minilo tudi dvajset let od izdaje Katekizma Katoliške Cerkve, ki ga je dal objaviti blaženi Janez Pavel II., z namenom pokazati vsem vernikom moč in lepoto vere. Ta dokument je namreč pristen sad drugega vatikanskega koncila. Za mesec oktober 2012 pa je Benedikt XVI. sklical tudi splošno zasedanje škofovske sinode na temo: Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere. To bo ugodna priložnost za usmeritev celotnega cerkvenega občestva v obdobje posebnega razmisleka in vnovičnega odkrivanja vere. Na Kongregaciji za verski nauk še dodajajo, da so izdane pastoralne smernice povabilo vsem članom Cerkve, da se aktivno sodelujejo v letu vere ter tako ponovno odkrijejo in z drugimi delijo tisto, kar je za kristjana najdragocenejše, in to je Jezus Kristus, Odrešenik človeštva, Kralj vesoljstva, »začetnik in dopolnitelj vere« (Heb 12,2).
