Novice iz Anglije

| 31.01.2012, 07:35 Matjaž Merljak

V Našem domu v Londonu so imeli v letu 2011 številne obiske različnih skupin in posameznikov. Po naših skupnostih v Angliji in Walesu pa je sestra smrt zopet obiskovala rojake, skoraj toliko, kot v letu 2010.

V kapeli doma smo tokrat lepo v miru in bolj v družinskem krogu (s stanovalci Doma) obhajali sveti večer s slovesnim kajenjem in kropljenjem vseh prostorov Doma in s slovesno mašo na sveti večer in sam božič. »Naš dom« je, kot vsako leto, tudi tokrat, prejel blagoslov s kajenjem še na predvečer Novega leta in nato tudi praznika Gospodovega razglašenja ali Sv. treh kraljev. Ta blagoslov, sledi večernicam v kapeli Doma, ko se blagoslovi in pokadi najprej samo kapelo in nato še vse prostore Doma. Letos je blagoslov na predvečer Sv. treh kraljev vodil in podelil msgr. Janez Pucelj, škofijski delegat iz Muenchna in Bruslja, predvsem pa koordinator za pastoralo Slovencev po svetu ter soskrbnik »Našega doma« v Londonu, ki je na ponedeljek, 3. januarja 2012, prispel na delovni obisk misije, ki je potekal do sobote, 7. januarja.

Na nedeljo Jezusovega krsta, 8. januarja 2012, je bila v kapeli Doma slovenska sv. maša ob 4. uri popoldne, ko smo si z nekaterimi lahko prvič voščili srečno, zdravo, uspehov – vsega božjega blagoslova polno novo leto 2012. Pri sv. maši smo dokaj ubrano peli božične pesmi.

Ivan Puc iz Cardiffa v Walesu je 4. decembra 2011 v svojem 89. letu starosti odšel v večnost. Odličen katoličan, zvesti član slovenske skupnosti in zaveden Slovenec iz Walesa se je rodil 3. aprila leta 1922 kot drugi otrok Jožefa in Marjete v številni družini Pucovih iz župnije Col nad Ajdovščino. Razmere po drugi svetovni vojni so ga prisilile, da je skupaj z bratoma Andrejem in Alojzom odšel v širni svet. Leta 1947 so prišli v Anglijo in našli delo v rudniku v Walesu. Sprva so se vsi skupaj naselili v Aberdareju, kjer je bil premogovni rudnik. Tam sta si Ivan in Andrej našla valežanski življenjski družici – kar obe z imenom Eileen in se poročila okrog leta 1955. Ivanu se niso rojevali otroci, Andrej pa je imel hčerko Margaret in dve vnučki. Mlajši brat Alojz je odšel v večnost pred starejšima bratoma, še zelo mlad, zaradi nesreče v rudniku. Ivan in Andrej sta bila priljubljena pri prijateljih in znancih in sta bila redna člana male slovenske skupnosti, ki se je še pred nekaj leti redno srečevala pri slovenski maši v župnijski cerkvi v Aberdareju. Čeprav je Ivan s svojo ženo živel v malo oddaljenem kraju Bridgend, je redno prihajal k slovenski maši v Aberdare. Slovo od pokojnega Ivana je bilo v četrtek 15. decembra 2011 na pokopališču Doma starejših občanov »Nazareth House« v Cardiffu, kamor sta se z ženo Eileen (sedaj tudi že pokojno), preselila, ko sta prodala svojo hišo v Bridgendu. Tukaj bo Ivan ob svoji ženi, tudi dobri in zavedni katoličanki in z mnogimi drugimi rojaki Slovenci, ki jim je Wales postal druga domovina in dom, čakal vstajenja. Naj mu bo dobri Bog za vso dobroto in ljubezen, ki jo je imel do slovenske skupnosti in do Cerkve ter jo je drugim iz srca delil vse svoje življenje, bogat plačnik.

Hanzek ali John Koren iz Accringtona nad Manchestrom je v miru zaspal in odšel v večnost 28. decembra 2011 po daljši bolezni na svojem domu ob svoji ženi Glenice in v krogu ostalih svojih domačih. Slovo s sv. mašo zadušnico v župnijski cerkvi Sv. Ane v Accringtonu in nato pogreb v krematoriju v istem kraju je bil 4. januarja 2012.

Rodil se je 25. marca 1924 v Gerečji vasi, pri Hajdini blizu Ptuja. V Anglijo je prispel 29. junija 1948 in je najprej živel in delal v Swanse-ju, nato v Coventryu. Kasneje se je preselil v Burnley nad Manchestrom, kjer je srečal svojo bodočo ženo Glenice in se z njo poročil, nakar sta se nastanila v bližnjem kraju Accrington. V srečnem zakonu sta živela 53 let. Rodila sta se jima dva otroka: deček Štefan in hčerka Sonja. Štefan je poročen z Marie, Sonja pa je z Neilom, od katerih so se rodile hčerke Charlotte, Antonia in Emma ter sin Jake in od tega sin Joseph, ki je že Hanzekov pravnuk. Hanzek (John) je ljubil svojo družino in se je vedno še posebno veselil svoji vnukov in pravnuka. Zapušča pa tudi brata Štefana in svakinjo Francko ter nečaka Branka in nečakinjo Danico, ki živijo v Kanadi.

Z ženo Glenice sta rada obiskovala Slovenijo. Mnogokrat sta tja potovala z osebnim avtom. Njegov posebni življenjski užitek pa je bilo šušmarjenje (brikoliranje) v garaži in gledanje rokoborbe na TV.

Z vsemi žalujočim deli slovenska skupnost v Angliji in slovenska katoliška misija občuteno sožalje in zagotavlja molitve za Hanzekov večni mir in pokoj ter srečo in blaženost v družbi njih, ki so pri Bogu.