Utrinki iz življenja vesoljne Cerkve, od 25. do 31. 12. 2011
Cerkev po svetu | 01.01.2012, 07:00 Marta Jerebič
Kubanski predsednik z zadovoljstvom sprejel novico o papeževem obisku. Kmalu srečanje papeža in italijanskega premierja. Apostolski nuncij v Nigeriji o atentatu na kristjane. Ruski patriarh Kiril o protestih proti Putinu. Na Češkem le 14 odstotkov prebivalcev izreka pripadnost eni izmed Cerkva.
Raul Castro o papeževem obisku
Kot je znano, bo papež spomladi prihodnje leto obiskal Mehiko in Kubo. Kubanski mediji ob tem poročajo, da je novico z zadovoljstvom sprejel tudi predsednik Raul Castro. Ta se je sredi decembra že sestal z vatikansko delegacijo. Na srečanju so poudarili odlične odnose med Kubo in Svetim sedežem ter se pogovorili o nekaterih podrobnosti papeževega obiska. Potovanje papeža Benedikta XVI. se bo ujemalo s pobudami krajevnih škofov za praznovanje 400. obletnice najdbe Marijinega kipa, ki so ga odkrili v kraju El Cobre. Ena teh pobud je tudi marijansko leto, ki se bo začelo 7. januarja 2012 in končalo 5. januarja 2013.
Kmalu srečanje papeža in italijanskega premierja
Papež Benedikt XVI. bo v kratkem sprejel novega italijanskega premierja Maria Montija. To je prejšnji teden sporočil vatikanski predstavnik pater Federico Lombardi. Papež Benedikt XVI. in Monti sta se prvič kratko srečala že na letališču pred odhodom svetega očeta v Benin.
Apostolski nuncij v Nigeriji o atentatu na kristjane
Apostolski nuncij v Nigeriji je po božičnem napadu na krščansko skupnost v pogovoru za Radio Vatikan opozoril, da so skrajneži v državi vse močnejši. Nasilje je po njegovih besedah pravi rak, ki ga je treba odstraniti takoj. Predlagal je srečanje nigerijske medverske komisije kristjanov in muslimanov, ki bi preučila, kako se skupaj lotiti preprečevanja nasilja. Nuncij je še opozoril, da pri božičnem napadu v ozadju morda ni verski motiv, ampak politični, vendar je to treba še preiskati. Teroristična skupina Boko Haram, ki je prevzela odgovornost za atentat, se je namreč po aprilskih volitvah močno okrepila predvsem v severnem delu Nigerije. Nekateri politiki s severa niso bili zadovoljni, da je bil izvoljen krščanski predsednik iz južnega dela države. Nuncij je še povedal, da je bila skupina Boko Haram ustanovljena leta 2002. Danes deluje z zelo naprednimi sredstvi, kar po njegovih besedah pomeni, da jim nekdo omogoča vstop v državo. Poudarja pa, da je skupino mogoče ustaviti, če za to seveda obstaja volja.
Ruski patriarh Kiril o protestih proti Putinu
Oblasti morajo bolj zaupati ljudstvu in tako prispevati k dialogu in skupnosti. Tako meni moskovski pravoslavni patriarh Kiril I. ob protestih proti vladi Vladimirja Putina. 'Življenja naroda' ne smejo uničiti. Pri tem je treba premagovati nemoč in nesoglasja med prebivalstvom tako, da dosedanje napake ne bodo razdelili družbe.
Popis prebivalstva na Češkem
Na Češkem so letos opravili popis prebivalstva. Prvi izidi kažejo, da le 14 odstotkov prebivalcev izreka pripadnost eni izmed Cerkva. Okrog tretjine vprašanih je izjavilo, da nima nobene veroizpovedi. Skoraj polovica prebivalstva pa se za vprašanje o veri na anketi ni zmenila, kar je velika razlika v primerjavi z izidi iz leta 2001, ko na vprašanje ni odgovorilo le 10 odstotkov prebivalcev. Prav toliko odstotkov se je tokrat opredelilo za katoličane. Po mnenju češke škofovske konference ti ljudje zaslužijo pohvalo. Glede tistih, ki na to vprašanje niso odgovorili, pa menijo, da potrebujejo globlji razmislek o tem, koliko zaupajo državi in drugim ustanovam. Podrobnejše izide popisa prebivalstva bodo objavili prihodnje leto.
Madžarski zakon o verskih skupnostih
Na Madžarskem so julija sprejeli zakon, ki bo zmanjšal število Cerkva in verskih skupnosti na skupno 14. Ostale skupnosti se morajo, če želijo državno podporo, na novo registrirati in za uradno priznanje dobiti dvotretjinsko večino parlamenta. Prej jih je bilo več kot 300, na novo pa jih je prošnjo oddalo 72. Številko je nedavno objavil predsednik parlamentarnega odbora za človekove pravice, civilne in verske zadeve. Odbor bo sedaj preveril vse prošnje in predložil plenarnemu zasedanju parlamenta tiste, ki izpolnjujejo kriterije. Teh naj bi bilo vsaj 10, med kriteriji pa so izjava o njihovi veri in verskih dejavnostih, dokazilo o vsaj 20-letnem delovanju in natančni podatki o njihovi strukturi in delovanju. Z novim zakonom, ki bo začel veljati 1. januarja želijo na Madžarskem ustaviti širjenje združenj, ki so od padca komunizma dobivala državno podporo pod masko verske skupnosti.
