Radio Ognjišče
Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Marcel KrekMarcel Krek

Egipčani spet na volišča, začenja se drugi del glasovanja

Pred Egipčani je drugi od treh delov parlamentarnih volitev. V prvem, ki je bil konec novembra, so volili prebivalci Aleksandrije, Kaira in še sedmih pokrajin, slavila je Muslimanska bratovščina. V drugem, ki bo potekal v začetku tega tedna, in tretjem, ki bo v začetku novega leta, bo na vrsti večinoma podeželje. Sodeč po izidih prvega dela bodo oblast po prvih svobodnih volitvah po padcu režima Hosnija Mubaraka prevzeli islamisti. A to skrbi kristjane.

Zelo verjetno je, da bo volitve dobila zmerna Muslimanska bratovščina, a sledi ji skrajna islamska stranka salafistov Al Nur. Prav salafisti so odgovorni za več napadov na krščanske cerkve v Egiptu, zavzemajo se tudi za izvajanje šeriatskega prava. Zato predstavniki katoliške Cerkve v Egiptu opozarjajo, da se lahko njihov položaj v prihodnje precej poslabša.

Patriarh koptske katoliške Cerkve v Aleksandriji, kardinal Antonios Naguib se boji, da bi lahko bilo po volitvah v skupini ljudi, ki bo pripravila novo ustavo, določila nov ustroj države in pristojnosti predsednika, kar od 75 do 80 odstotkov islamistov. "Skupine za pravice državljanov in zveze za reforme so pred volitvami svarile pred zmago Muslimanske bratovščine in salafistov. Prav zato so želele daljši čas priprave na volitve, računale so na junij 2012, a so islamisti zahtevali, naj bodo volitve zdaj," je pojasnil. To ga pravzaprav ne preseneča, kot je dodal, si je Muslimanska bratovščina za to prizadevala že od leta 1928. "Zdaj so videli priložnost in jo pograbili," je dodal.

Po njegovem kristjani ne bodo občutili večjih sprememb, če bodo na koncu uveljavljene ideje zmerne Muslimanske bratovščine, bolj kritično bi lahko bilo, če bodo uveljavljene ideje salafistov. "A tudi če bo zavladal islamski režim, ne bo dolgo obstal. Ne ustreza namreč egiptovski civilizaciji," še pravi koptski patriarh v Aleksandriji. Po njegovem se lahko zgodi, da bodo v prihodnje številni kristjani zapustili Egipt. A ostaja optimističen. "Kristjanom se v trenutno ni treba bati preganjanja. Če pa bo prišlo do tega, bomo to sprejeli. Bog nam bo stal ob strani v moči molitve," je poudaril. Povedal je, da je prav tako zelo pomembno, da se kristjani ne izolirajo in da sodelujejo v političnem življenju, zanaša se tudi na solidarnost tujine.

Nadškof Anton Stres (photo: Vatican News) Nadškof Anton Stres (photo: Vatican News)

Sveta maša ob godu sv. Jurija na Ljubljanskem gradu

Ob godu sv. Jurija, zavetnika Ljubljana, je 23. aprila na grajskem dvorišču Ljubljanskega gradu potekala tradicionalna sveta maša. Organizirala sta jo Župnija sv. Jakoba in Ljubljanski grad, ...

Režiser Marcelo Brula z družino. (photo: Tatjana Splichal) Režiser Marcelo Brula z družino. (photo: Tatjana Splichal)

Delo pri pasijonu vsakega spremeni v boljšega človeka

Pripravili smo pogovor z režiserjem letošnjega Škofjeloškega pasijona Marcela Brula. O tem, kako in zakaj se je prijavil na razpis, kako je uspel povezati vseh 1500 sodelujočih ter vse skupaj ...

Ameriški predsednik Donald Trump in papež Leon XIV. (photo: STA/Vatican Media) Ameriški predsednik Donald Trump in papež Leon XIV. (photo: STA/Vatican Media)

Papež kot moralna avtoriteta, ne politični igralec

Verbalni napadi ameriškega predsednika Donalda Trumpa na papeža Leona XIV. so v zadnjih dneh spet dobili ostrino. Kot da se Trump ne zaveda, kakšna je vloga papeža in ga ima za nekoga, ki bi moral ...

Avdio player - naslovnica