Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Planinci Bukovje na vrhu Triglava (foto: Izidor Šček)
Planinci Bukovje na vrhu Triglava

19. december 1991 pomemben za priznanje Slovenije

Slovenija Tone Gorjup

Med pomembnimi datumi na poti do mednarodnega priznanja Slovenije je 19. december 1991. Ta dan so našo državo priznale Islandija, Nemčija in Švedska, čeprav sta slednji uradno priznanje v skladu z dogovorom Evropske skupnosti zadržali do 15. januarja 1992. Dan za njimi je priznanje napovedal še Sveti sedež.

Dvanajsterica evropskih zunanjih ministrov se je 16. decembra 1991v Bruslju zbrala na razpravi o morebitnem priznanju Slovenije in Hrvaške ter preostalih jugoslovanskih republik. Sestanek je zahtevala Nemčija, ki si je že prej odločno prizadevala za priznanje obeh držav. Ministri so po večurni razpravi sklenili, da bodo države Evropske skupnosti Slovenijo priznale 15. januarja 1992, če bo ta tako kot druge jugoslovanske republike, izpolnila določene pogoje. Na tej osnovi je 19. decembra 1991 sledilo mednarodno priznanje s strani Islandije, Švedske in Nemčije. Švedska in Nemčija - slednja je sklep Bruslja imenovala „velik uspeh za nemško in evropsko politiko“- sta polnopravno priznanje sicer zadržali do 15. januarja naslednje leto, saj sta želeli, da bo to hkratno dejanje celotne Evropske skupnosti. Dan zatem, 20. decembra je pravno noto o priznanju suverenosti in neodvisnosti Slovenije, če bo ta izpolnjevala načela, ki veljajo v pravnih državah, poslalo še državno tajništvo Svetega sedeža.

Decembrske odločitve zgoraj omenjenih držav so naslednji mesec spodbudile tudi druge države sveta, da so priznale mlado Slovenijo. Dodatno spodbudo je dal Sveti sedež, ki je zaradi oklevanja nekaterih evropskih držav Republiko Slovenijo priznal že 13. januarja 1992 in noto o tem poslal tudi vladi v Beogradu. Njegovemu zgledu je 14. januarja sledil San Marino. Svojo obljubo je izpolnila tudi Evropska skupnost oziroma njene članice, ki so našo državo priznale 15. januarja 1992. Za njimi so to storile tudi nekatere prekomorske države: najprej Kanada in Avstralija, ki sta Slovenijo priznali skoraj hkrati, zaradi časovnega zamika pa uradno 15. in 16. januarja. Za to priznanje so bili v veliki meri zaslužni rojaki v obeh državah, ki so si za to prizadevali že o osamosvojitve Slovenije.

Slovenija, Politika

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik) Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik)

    Prva maša za narodne noše v Kamniku

    V okviru 53. dnevov narodnih noš, ki so v Kamniku potekali med 11. in 13. septembrom je bila v soboto, 12. septembra, ob 14. uri v župnijski cerkvi Brezmadežne v Kamniku letos prvič darovana tudi ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica