Jutro na Triglavu
Potrjen program Triglavskega narodnega parka za prihodnje leto
Politika Petra Stopar
Za ohranitev in razvoj Triglavskega narodnega parka bo v novem letu namenjenih največ sredstev doslej, in sicer 3 milijone 800 tisoč evrov. To predvideva finančni načrt, ki ga je na včerajšnji ustanovni seji sprejel nov svet tega javnega zavoda. Letos sicer mineva 30 let od zakonske ustanovitve parka, prav tako za uspešnejše varstvo območja velja nov zakon.
Proračun Triglavskega narodnega parka za naslednje leto obsega 3,8 milijona evrov, od česar bo 2,5 milijona evrov sredstev priteklo iz državnega proračuna, skoraj milijon evrov javni zavod pridobi na podlagi svojih projektov, osem do deset odstotkov prihodkov pa ustvari z lastno dejavnostjo na trgu. „Posebej pomembno se nam zdi, da je prvič na podlagi novega zakona pol milijona evrov namenjenih direktno za izvajanje naravovarstvenih in razvojnih programov. To ni denar za naš zavod, ampak za park,“ še nadaljuje direktor TNP Martin Šolar. S tem bo zavod lahko v sodelovanju z občinami neposredno vlagal v vodno oskrbo, obstoj vrtca, zagotavljanje trgovine, javne prevoze šolskih otrok in podobno. Dolgoročno naj bi sredstva v ta namen še rasla, dodaja Šolar.
Da je glede poudarka na razvoju območja znotraj parka storjen korak naprej, opozarja tudi predsednik novega sveta zavoda Darij Krajčič: „Zanesljivo je zelo izpostavljen razvojni del in tukaj gre za temeljit premik, saj se bo odslej precej sredstev in aktivnosti namenjalo lokalnim skupnostim in razvoju v parku. To se mi zdi zelo pomembno, ta razvoj je zelo prilagojen narodnemu parku, ki je edini v Sloveniji, in to je tudi prav.“
V Triglavskem narodnem parku so z oblikovanjem novega sveta in s sprejetjem programskega in finančnega načrta zadostili še nekaterim določilom novega zakona, a direktor priznava, da se dela prepočasi. Zamudo pri izvajanju zakona je septembra ugotovil tudi državni zbor, pri čemer je kritika letela na ministrstvo za okolje in prostor. Šolar ob tem opozarja, da park še vedno čaka na državni prostorski načrt za Vogel, saj se ministrstva med seboj ne morejo dogovoriti, kdo bo pobudnik načrta.
Nezadovoljna zaradi počasnosti uresničevanja infrastrukturnih projektov znotraj parka je Občina Bohinj, saj je to območje po oceni župana Franca Kramarja po 30 letih žal zaostalo. Tudi sam je kritičen do zastoja pri razvoju smučišča na Voglu, ker prostorski dokumenti na državni ravni in nekateri kriteriji sofinanciranja še niso pripravljeni.
