Maja MorelaMaja Morela
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Delo v gozdu (foto: Wikipedia)
Delo v gozdu

Prodaja naravnih prazničnih drevesc še naprej upada

Cerkev na Slovenskem | 10.12.2011, 09:26 Petra Stopar

Med prihajajočimi prazniki je že tradicionalni in družinski običaj krašenje božičnih in novoletnih smrečic, poleg katerih verniki postavimo tudi jaslice. Na pravilno izkoriščanje in nakup naravnih drevesc vsako leto pred prazniki opozarja Zavod za gozdove Slovenije, ki ugotavlja, da uporaba pravih smrečic že več let upada. Če niste ravno lastnik gozda in si želite naravno drevesce, pa morate kupiti takšno, ki letos nosi nalepko rožnate barve.

Pridobivanje okrasnih in božičnih drevesc iz gozdov ureja Zakon o gozdovih z namenom preprečevanja škod lastnikom gozdov in varovanja gozda. Če torej niste lastnik gozda, drevesca ne morete posekati, kakor vam je volja, saj kot pojasnjuje vodja službe za varstvo gozdov Marija Kolšek, se mora tudi lastnik gozda pred tem „zglasiti pri svojem revirnem gozdarju Zavoda za gozdove Slovenije in pridobiti plombo za označitev dreves“. Plombe pa je treba namestiti, preden se drevesca poseka in odpelje iz gozda. Ko lastnik drevesca poseka, morajo biti ta pri prevozu in prodaji še naprej označena z omenjenimi nalepkami – letos so rožnate barve. Ena stane 26 centov, vendar pa lastnik dobi 25 nalepk brezplačno.

Lani je zavod izdal 31.000 plomb, letos jih bo po pričakovanjih tisoč manj, torej prodaja naravnih drevesc upada. „To ni samo posledica ponudbe umetnih okrasnih drevesc na trgu, vedno več je tudi naravnih okrasnih drevesc košatega, srebrnkastega videza, ki so večinoma pridobljena v tujih državah. Ker ta niso domača v naših gozdovih, niso opremljena s plombami Zavoda za gozdove, morajo pa kljub temu imeti potrdila o izvoru.“

Največ smrečic, večina je visokih od meter in pol do dva metra in pol, se poseka v kočevskih gozdovih, in sicer praviloma na zaraščajočih se kmetijskih površinah, okoli daljnovodov in še kje, kjer posek bistveno ne škoduje nadaljnjemu razvoju gozda. Prepovedano pa je sekanje tise in bodike, ki sta zavarovani vrsti. „Komaj 15 procentov domačih okrasnih drevesc pa se pridela na namenskih nasadih zunaj gozda,“ še dodaja Kolškova.

Za pripravo jaslic se iz gozda iznosi tudi veliko mahu, zato je na enem mestu dovoljeno odvzeti mah le iz ene petine površine, ki jo ti mahovi preraščajo.

Cerkev na Slovenskem, Kmetijstvo
Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA) Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA)

Naj prostovoljec tudi naš sodelavec

Naj prostovoljski projekt lanskega leta je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je ...

 (photo: Vatican Media)  (photo: Vatican Media)

Kje bo živel Leon XIV.?

Papež Leon XIV. naj bi imel namen živeti v Apostolski palači. Vendar stanovanje prej potrebuje prenovo. Sveti oče si je prostore ogledal po nedeljskem opoldanskem nagovoru, ko so sneli pečat z ...

Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media) Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media)

Pogled redovnikov in redovnic na novega papeža

V zgodovini je bilo kar nekaj papežev iz vrst redovnikov. Zelo znan je papež Gregor Veliki, ki je bil benediktinski menih, in je med svojimi številni reformami spodbujal tudi petje t.i. ...

Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL) Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL)

Matjaž Čadež: Na hitro hočemo preveč

Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je že v pokoju, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ...