Delo v gozdu
Prodaja naravnih prazničnih drevesc še naprej upada
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Med prihajajočimi prazniki je že tradicionalni in družinski običaj krašenje božičnih in novoletnih smrečic, poleg katerih verniki postavimo tudi jaslice. Na pravilno izkoriščanje in nakup naravnih drevesc vsako leto pred prazniki opozarja Zavod za gozdove Slovenije, ki ugotavlja, da uporaba pravih smrečic že več let upada. Če niste ravno lastnik gozda in si želite naravno drevesce, pa morate kupiti takšno, ki letos nosi nalepko rožnate barve.
Pridobivanje okrasnih in božičnih drevesc iz gozdov ureja Zakon o gozdovih z namenom preprečevanja škod lastnikom gozdov in varovanja gozda. Če torej niste lastnik gozda, drevesca ne morete posekati, kakor vam je volja, saj kot pojasnjuje vodja službe za varstvo gozdov Marija Kolšek, se mora tudi lastnik gozda pred tem „zglasiti pri svojem revirnem gozdarju Zavoda za gozdove Slovenije in pridobiti plombo za označitev dreves“. Plombe pa je treba namestiti, preden se drevesca poseka in odpelje iz gozda. Ko lastnik drevesca poseka, morajo biti ta pri prevozu in prodaji še naprej označena z omenjenimi nalepkami – letos so rožnate barve. Ena stane 26 centov, vendar pa lastnik dobi 25 nalepk brezplačno.
Lani je zavod izdal 31.000 plomb, letos jih bo po pričakovanjih tisoč manj, torej prodaja naravnih drevesc upada. „To ni samo posledica ponudbe umetnih okrasnih drevesc na trgu, vedno več je tudi naravnih okrasnih drevesc košatega, srebrnkastega videza, ki so večinoma pridobljena v tujih državah. Ker ta niso domača v naših gozdovih, niso opremljena s plombami Zavoda za gozdove, morajo pa kljub temu imeti potrdila o izvoru.“
Največ smrečic, večina je visokih od meter in pol do dva metra in pol, se poseka v kočevskih gozdovih, in sicer praviloma na zaraščajočih se kmetijskih površinah, okoli daljnovodov in še kje, kjer posek bistveno ne škoduje nadaljnjemu razvoju gozda. Prepovedano pa je sekanje tise in bodike, ki sta zavarovani vrsti. „Komaj 15 procentov domačih okrasnih drevesc pa se pridela na namenskih nasadih zunaj gozda,“ še dodaja Kolškova.
Za pripravo jaslic se iz gozda iznosi tudi veliko mahu, zato je na enem mestu dovoljeno odvzeti mah le iz ene petine površine, ki jo ti mahovi preraščajo.
