Sv. Frančišek Ksaverij
God sv. Frančiška Ksaverija
Cerkev na Slovenskem | Petra Stopar
Obeležujemo god sv. Frančiška Ksaverija, duhovnika, pridigarja in misijonarja. Rodil se je na gradu Ksaver v tedaj samostojni španski kraljevini Navarra. V šestnajstem stoletju je katoliško vero oznanjal predvsem v Indiji in na Japonskem. V Sloveniji so mu posvečeni mnogi oltarji ter cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Stražah pri Radmirju na Štajerskem.
Frančišek, ki se je rodil 7. aprila 1506, je bil peti in najmlajši otrok v družini. Študiral je na pariški univerzi Sorbona in bival v kolegiju sv. Barbare. Njegova sostanovalca sta bila Peter Faber in ustanovitelj jezuitov Ignacij Lojolski. Ker je portugalski kralj Janez III. Ignacija prosil, naj zbere več misijonarjev, ki bi bili pripravljeni oditi v Indijo, se je Ignacij najprej obrnil na Frančiška, ta pa je ponudbo sprejel.
Spomladi leta 1541 se je kot apostolski nuncij z mladima sobratoma vkrcal za Indijo in po dobrem letu dni mesecih pristal v Goi, civilnem in verskem središču portugalskega imperija na vzhodu. Tam je pridigal kolonistom, poučeval otroke, sužnje in gobavce. Ob pomoči novih misijonarjev je v Indiji dobro uredil krščanske skupnosti. Romal je tudi v Madras na grob sv. Tomaža, da bi izprosil razsvetljenje za naslednje misijonske podvige.
Preko Malake je odšel na otok Amboino in na Moluke. Po obisku Japonske je želel za Kristusa osvojiti še Kitajsko in dati krščanstvu na Daljnem Vzhodu trden temelj, toda smrt ga je prehitro doletela. Še pred vrati Kitajske, na otoku Sancin, je zbolel in 3. decembra 1552 umrl.
Poldrugo leto po smrti so truplo Frančiška Ksaverija prenesli v Goo in ga pokopali v cerkvi Bon Jesus. Njegova desna roka pa je kot relikvija shranjena v cerkvi Del Gesú v Rimu. Frančiška, ki je bil za svetnika razglašen leta 1622, posebej častijo v Indiji, na Cejlonu, v Rimu in v njegovem rojstnem kraju Ksavru.
