Herman van Rompuy
Van Rompuy: Grčija že veliko dosegla
Evropska Unija Petra Stopar
Potem ko je grški premier Jorgos Papandreu odstopil, v Atenah tečejo postopki za oblikovanje prehodne vlade, ki bo delovala do predčasnih volitev 19. februarja. Vse bolj kaže na to, da bo vodja prehodne vlade postal nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke Lukas Papademos. Glavna naloga bo uresničitev dogovora za rešitev grške dolžniške krize. O nadaljnjem reševanju Grčije in evro območja na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljajo finančni ministri držav z evrom.
Če želijo Atene dobiti nov obrok evropskega posojila, zato da poravnajo dolgove in izidejo iz javno-finančne krize, morajo izvesti reforme in stroge varčevalne ukrepe, ki jih zahtevata Evropska unija in Mednarodni denarni sklad. Sicer pa je po mnenju predsednika Evropskega sveta Hermana van Rompuyja Grčija naredila že velik napredek: „Če upoštevate vse, kar je Grčija uspela narediti v zadnjih dveh letih, vidite, da se je njen primanjkljaj zmanjšal na 12 odstotkov BDP, kar je ogromen dosežek, toda če želimo nadaljevati s solidarnostjo v obliki finančne pomoči, mora grški parlament potrditi novi dogovor za spopadanje s krizo, ki so ga konec oktobra pripravili voditelji držav v območju evra.“
V tem kontekstu bodo finančni ministri držav v območju evra, med njimi tudi minister Franc Križanič, državo danes spet pozvali k politični enotnosti v podporo temu paketu. Grčijo bodo najbrž tudi posvarili, da ne bo dobila niti centa več, če ne bo izpolnila obljub.
Krepitev posojilne sposobnosti začasnega mehanizma za zaščito evra
Druga ključna tema današnjega srečanja evroskupine je povečanje sredstev začasnega sklada za zaščito evra (ESFS) s 440 na 1000 milijard evrov, brez da bi se pri tem povečala poroštva držav članic. Cilj krepitve sklada je preprečiti širjenje krize na Španijo in Italijo.
Slednja je minuli teden sama od sebe zaprosila Mednarodni denarni sklad, naj spremlja njene ukrepe za ureditev javnih financ. „V tem vidim dokaz, kako pomembne so italijanske reforme za Italijo in za celotno evro-območje“, je odločitev Italije komentiral predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Van Rompuy se z njim strinja in še ocenjuje: „Italija je močno gospodarstvo, vendar mora biti zelo previdna, mora uresničiti vse obljube in mora izkazati verodostojnost, ki je te dni ključna.“ Voditelj Evropske unije je tudi jasen: „Položaj v Italiji je popolnoma drugačen od tistega v Grčiji.“
Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija bosta neodvisno drug od drugega še ta teden ocenila in pregledala nov sveženj protikriznih ukrepov, ki jih je pripravila vlada Silvia Berlusconija. Ta bo na glasovanje o ukrepih v poslanski zbornici vezal tudi zaupnico. Že danes pa je moral zavrniti poročanje medijev, da bi utegnil odstopiti s položaja predsednika vlade.
Italijanska politika medtem povzroča nezadovoljstvo v javnem sektorju. Zaradi napovedanega varčevanja stavkajo zaposleni v javnem prometu, od jutri do petka pa bodo zaprti tudi bencinski servisi.
