Pred 80. leti je kot žrtev fašizma umrl Bohumil Nĕmec, dekan v Komnu

Slovenija | 24.11.2011, 15:02 Tone Gorjup

Na današnji dan pred osemdesetimi leti so v Komnu pokopali župnika in dekana Bohumila Nĕmca. Pri njegovem grobu se je - 24. novembra 1931 - 46 primorskih duhovnikov zaobljubilo, da bodo kljub pritiskom fašistov pri pouku uporabljali slovenski jezik; tudi za ceno mučeništva, če bo potrebno. Grob češkega duhovnika, ki je zaradi zavzemanja za slovenstvo umrl kmalu po zasilnem zaslišanju, je popoldne obiskala češka delegacija, zvečer pa je bila v komenski cerkvi maša zadušnica, ki jo bo daroval škof Metod Pirih.

Na grobu pokojnega komenskega dekana Bohumila Nĕmca so se že v torek, ob 80. obletnici njegove smrti, zbrali predstavniki Slovenske Skupnosti iz Zgonika in devinsko-nabrežinske sekcije, saj je bil trinajst let njihov župnik. Današnje slovesnosti ob grobu in maše zadušnice pa se je udeležil tudi češki veleposlanik v Sloveniji Petr Voznica. Škofu Metodu Pirihu se je pri oltarju poleg domačega župnika pridružil še župnik iz Zgonika. Po maši je o življenju in delu Bohumila Nĕmca spregovorila prof. dr. Jasna Fakin Bajec.

Bohumil Nĕmec je bil rojen 23. decembra leta 1868 Chvalenicah na Češkem. V naše kraje je prišel na povabilo tržaškega škofa Janeza Nepomuka Glavine, ki je po atentatu in težki bolezni v letu 1891 odšel na okrevanje v Karlove Vare. Nadškof Glavina je zaradi pomanjkanja duhovnikov na tržaškem in v Istri češke dijake in bogoslovce prek časopisa povabil, naj pridejo v njegovo škofijo. Odzvalo se je skoraj sto semeniščnikov, ki so študij nadaljevali v Trstu ali Gorici. Bohumil Nĕmec je bil 15. junija 1894 posvečen v duhovnika, nato pa nastavljen za kaplana v Cerknem. Pozneje je bil vikar na Pečinah in v Gabrovici. Leta 1908 je postal upravitelj v Zgoniku, nekaj let zatem pa župnik. Od 1922 je bil župnik in dekan v Komnu. Bil je tudi konzistorialni svetnik goriške nadškofije. Po nasilni odstranitvi nadškofa Sedeja so ga fašisti tako kot nekatere druge duhovnike začeli nadzirati in ga nameravali izseliti. Prvemu opominu je novembra 1931 sledilo nasilno zaslišanje na goriški kvesturi. V Komen se je vrnil okrvavljen, zato je moral v bolnišnico v Gorico, kjer je po nekaj dneh - 22. novembra umrl. Na njegovem pogrebu 24. novembra v Komnu je 46 primorskih duhovnikov sklenilo, da bodo kljub pritiskom fašistov pri pouku uporabljali materin jezik. Svojo zavezo so ponovili dva tedna pozneje, ko so na Sveti Gori pokopavali odstavljenega nadškofa Sedeja. Tako je goreč in predan duhovnik, čeprav po rodu Čeh, postal simbol upora proti fašističnemu zatiranju primorskih Slovencev.