Cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega

| 16.10.2011, 22:44 Blaž Lesnik

Čas, ko je Jezus deloval kot učitelj, je bilo obdobje, ko so Izrael okupirali Rimljani. Izrael že dolgo ni bil avtonomna politična entiteta, njegovi oblastniki so bili že stoletja tujci. Rimljani so izraelsko provinco poimenovali Palestina. Obljubljali so ji mir in relativno samostojnost, a so zato pobirali davek.

V Jezusovem času je bil rimski cesar Avgust, ki si ni želel samo davka, temveč je spodbujal tudi kult lastne osebnosti, želel je, da ga ljudje vidijo kot božanstvo. Plačevanje davka ni bila le finančna transakcija - lahko bi ga razumeli tudi kot kultno čaščenje cesarja oziroma malikovanje, ki se je upiralo versko občutljivim ljudem v Izraelu. Vprašanje, ki so ga farizeji zastavili Jezusu, je bilo torej kočljivo. Ne gre za vprašanje ali plačevati davke ali ne, temveč za Jezusov pogled na to, kako ravnati s cesarskim kultom.

Jezus je s svojim odgovorom spretno in jasno povedal, kako vidi Cesarja Avgusta in kako vidi Boga. Na kovancu je podoba cesarja, ki je človek in očitno ni bog. Daj mu to, kar mu gre, ob tem pa ne pozabi, kdo je tvoj Bog - daj Bogu to, kar gre Bogu.

Kakšen je nauk te anekdote za danes? Če ima kovanec vtisnjeno cesarjevo podobo, se lahko spomnimo, da je v nas vtisnjena Božja podoba. Po tej analogiji pripadamo Bogu. Naše bistvo pripada Bogu, medtem ko je naša prihodnost del stvarnosti, kot jo izkušamo. Zaradi tega plačujemo dvojni davek: prvi gre za različne načine te stvarnosti, ki nas oblikuje in ki ji pripadamo, drugi davek pa je v tem, da ne glede na okoliščine ostajamo globoko v sebi zvesti Bogu. Prvi davek nam omogoča preživetje, drugi pa daje našemu izkustvu okus, smisel in temelj, ki so izvor in cilj našega bivanja.

Razmisli

Razmisli o tem, kakšne davke plačuješ v svojem življenju. Pri tem pomisli ne samo na davke državi, temveč tudi na “davke”, ki so del tvojega življenja z bližnjimi.

Davek je lahko negativna, lahko pa tudi pozitivna prispodoba. Razmisli o svojih življenjskih davkih iz pozitivnega stališča.

Kako lahko daš Bogu kar je Božjega v svojem življenju? Ob tem se spomni, da je vse, kar obstaja, Božje. Ali ti lahko pri tem pomaga temeljno in zelo preprosto in smiselno krščansko bogoslužje, ki je hvaležnost?

Skušaj vsaj nekaj trenutkov na dan zavestno gojiti hvaležnost (evharistijo). Opazuj, kako to lahko spremeni tvoj temeljni odnos do Boga in do življenja.

Molitev

Jezus, tvoj nauk mi kaže, kako naj vsak trenutek živim v miru s seboj, teboj in svetom. Pomagaj mi odkriti, kako naj se najprej približam tebi - temelju mojega bivanja, da bom lahko svobodno in ne v strahu živel v tem svetu, ki te včasih želi zanikati. Naj bo moje življenje zahvala tebi in blagoslov svetu, v katerem živim.