Iz EU pozivi Slovaški, naj vendarle sprejme krizni mehanizem
Svet | Petra Stopar
Dolžniška kriza je trenutno najbolj pereč izziv za Evropo in bo nedvomno zaznamovala srečanje voditeljev Evropske unije in območja evra, ki bo drugi konec tedna. Bruselj si želi takrat ratificirati tudi okrepljen krizni mehanizem za kreditno pomoč državam, kot je Grčija. Sredstva za ta namen naj bi se po novem povečala s sedanjih 440 na 780 milijard evrov, doslej pa so s tem soglašale vse evrske države, razen Slovaške. Kljub temu so v Bruslju, Berlinu in Parizu optimistični, da bo ukrep na koncu vendarle sprejet.
„Prepričana sem, da bodo vsi potrebni podpisi za okrepitev mehanizma zbrani že pred vrhom, ki bo 23. oktobra,“ je nemška kanclerka Angela Merkel povedala med svojim obiskom Vietnama. Njen optimizem deli tudi francoski zunanji minister Alain Juppe.
Nasprotno pa so glasovanje proti povečanju mehanizma v slovaškem parlamentu pozdravili na državljanskih forumih, kot hvalevredno dejanje ga je označil tudi ekonomist Bernard Brščič: „Del slovaške politične srenje ostaja edini glas razuma v tej popolnoma obnoreli obsesiji s procesiji centralizacije Evropske unije. Zdi se, da si edino majhne države, kot je Slovaška, upajo reči 'ne' diktatu Francije in Nemčije,“ je povedal za naš radio.
Zakon o povečanju sredstev za začasni mehanizem za stabilnost evra, iz katerega posojila črpa zadolžena Grčija, je bil v Sloveniji sprejet brez kakršnekoli temeljite razprave, dodaja Brščič. Pri mehanizmu gre po njegovem „za preprosto nesprejemljiv način socializacije določenih posojil, ki seveda ne bodo nikoli poplačana. Za Slovenijo to pomeni, da se lahko pod nosom obrišemo za glavnino 384 milijonov evrov, kot smo jih že plačali za reševanje Grčije.“ Z vsakim odlašanjem nadzorovanega bankrota te države, ki bi moral biti po Brščičevem mnenju izveden že pred dvema letoma, in s širitvami začasnega mehanizma se zgolj kupuje čas, medtem ko stroški enormno naraščajo. „Danes se govori o odpisih reda velikosti tudi do 80 procentov in lahko si zelo hitro izračunate, kakšno javno-finančno breme pomeni to za Slovenijo.“
Odhajajoči prvi ekonomist Evropske centralne banke Jürgen Stark pa je ocenil, da trenutne krize ne moremo rešiti s pomočjo močnejših članic šibkejšim. V govoru na konferenci v Rigi je opozoril, da če je neka država izpostavljena hudemu šoku, "lahko začasna pomoč uravnoteži položaj in je sprejemljiva pod strogimi pogoji", medtem ko transferji brez omejitev niso način prilagajanja, ravno nasprotno – "neprilagajanje financirajo".
