Umrl je Janko Messner
Matjaž Merljak
V sredo, 26. oktobra 2011, je v celovški bolnišnici v 90. letu starosti umrl koroški slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in profesor slovenščine Janko Messner. Bil je tudi neutruden kulturnik, oster kritik koroških razmer in borec za pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem.
Messner, ki se je rodil 13. decembra 1921 v Dobu pri Pliberku, se je vse življenje boril za "svojo stvar". V svoji misli je bil vselej neizprosen, je na predstavitvi Messnerjevih izbranih del z naslovom Poezija in proza (Knjižna zadruga) v Ljubljani leta 2006 povedal literarni zgodovinar Matjaž Kmecl.
Koroški pisatelj je bil vselej na strani zasramovancev in je menil, da "ideja ni kriva, če se umaže". V svojih delih je razvijal satiro, polemičnost in obtoževanje, pa tudi jedko zavračanje nečlovečnosti. Dogajanje na avstrijskem Koroškem je popisal v številnih črticah, novelah, satirah, esejih in gledaliških besedilih. Nacizem je obravnaval v televizijski drami Vrnitev (1976) in v dnevniških zapisih Živela Nemčija (1988). Uveljavil se je tudi s kratko prozo v nemščini.
Med drugim je Messner za svoja dela prejel nagrado zlata Praga (1977), nagrado Prešernovega sklada (1988) in pa častno nagrado za književnost avstrijske zvezne dežele Koroške leta 2008.
Slovo od pokojnega bo v nedeljo, 30. oktobra, v Pliberku.
vir: sosed-nachbar.eu
Beseda v slovo
Z Jankom Messnerjem je Koroška zgubila pomembnega pisatelja in pogumnega glasnika pravic in dostojanstva slovenske besede na Koroškem. Z dušo na jeziku nam je v prepoznavnem slogu govoril o koroških krivicah in protislovjih. Vse do svoje smrti je budno spremljal dogajanje na Koroškem in se nanj tudi javno odzival. Ostal je zvest svojemu prepričanju in bil neomahljiv zagovornik pravic koroških Slovencev, za katere se je zavzemal z vsem svojim literarnim delom. S svojo doslednostjo je dosegel priznanje tudi pri nemško govorečem prebivalstvu, čeravno ni klonil zapeljivim populizmom in si želel odkritega in enakopravnega sožitja obeh narodov na Koroškem. Njegova ljubezen do slovenskega jezika naj nam bo zgled, njegovo delo pa opomin. V imenu Krščanske kulturne zveze izrekam družini globoko sozalje. Ohranili ga bomo v castnem spominu!
Mag. Sonja Kert-Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze
