FOTO: 56. Slovenski dan v Buenos Airesu

| 06.10.2011, 06:17 Matjaž Merljak

Slovenski dan je najbolj pomembna družabna prireditev, ki na področju Velikega Buenos Airesa poveže vse krajevne skupnosti. Letos je bil to že 56. po vrsti in je sovpadal s 55. Obletnico Našega doma v San Justu.

V nedeljo, 11. septembra 2011, okoli enajste ure so se gostje in narodne noše zbrali v Našem domu in od tam skupaj šli do sanhuške stolnice, ki je že bila polna vernikov. Mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode ob somaševanju krajevnega župnika patra Alojzija Kukovice. Med pridigo je dr. Rode povezal božjo besedo z obhajanjem obletnic. Med mašo je ubrano prepeval Mešani pevski zbor San Justo pod taktirko prof. Andrejke Selan Vombergar. Ob zaključku smo se obrnili proti oltarju naše Marije Pomagaj in se ji priporočili.

Peš smo se napotili v Dom. Pri vhodu smo prejeli nalepko in program dneva. Na naslovni strani se je bralo izbrano geslo: »Iz davne preteklosti v svetlo prihodnost«. Ta kratek stavek vabi na zgodovinski pregled, ki si ga je lahko naredil vsak izmed prisotnih na osebni in seveda na skupni ravni.

 

Na dvorišču je že stal velik, širok oder okrašen z zelenjem in rožami. Za njim je bil napis z obletnicama, ki jih Slovenci v Argentini praznujemo ravno ta dan. Dve risbi sta izstopali: na levi buenosaireški obelisk in na desni Bled. Podobo sta dopolnila grba društva Zedinjena Slovenija in Našega doma. V ozadju, na desni strani, pa je stalo 12 panojev s fotografijami iz življenja v begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila in posredovala Rafaelova družba.

Lepa skupina narodnih noš se je postavila na oder. Povezovalka prof. Nevenka Godec Zupanc nam je izrekla dobrodošlico in nas povabila, naj zapojemo slovensko ter argentinsko himno. Nato je pozdravila vse navzoče, še posebno veleposlanika Tomaža Mencina in gospo ter sekretarko Matejo Lesar Markovič, predsednika krovne organizacije Zedinjene Slovenije Francija Žnidarja in gospo ter delegata slovenskih dušnih pastirjev dr. Jureta Rodeta.

Predsednik Našega doma prof. Karel Groznik je spregovoril ob sanhuški obletnici. Sledila je akademija, ki je bila ob 90-letnici rojstva posvečena velikemu pesniku Francetu Balantiču, zavetniku sanhuške osnovne šole. Na oder je stopil otroški zbor višjih razredov - z majčkami ob šolskem bisernem jubileju - in pod vodstvom Marije Krajnik Štrubelj in Kristine Skvarča Šenk ter živahno podaril Venček narodnih. Povezovalka je navedla kratek življenjepis o pesn iku »ognja in pepela« in otroci so recitirali njegovi pesnitvi: Zaman in Sen o vrnitvi. Vodila jih je Ivana Tekavec. Za zaključek tega dela pa je zbor z velikim veseljem premierno zapel Domu posvečeno pesem.

Po kosilu je odbor Našega doma podelil priznanja članom prvega odbora, ki je bil izvoljen 19. februarja 1956 in se tako zahvalil za njihovo pionirsko delo. A dan je imel skrito še eno presenečenje. Boter doma Ciril Oblak je pred kratkim slavil svojo 80-letnico. Njemu se je Dom zahvalil in mu čestital. Kol'kor kapljic tol'ko let ... je urno napolnila dvorano iz srca zapeta pesem.

Na dvorišču so se medtem stojnice že odprle in prijateljski orkester je poskrbel za lepe melodije. Malo po peti uri se je začel popoldanski kulturni program. Najprej je pozdravil krajevni predsednik prof. Karel Groznik, ki je vsem izrekel dobrodošlico. Nato je stopil pred mikrofon veleposlanik Tomaž Mencin. Glavni govornik tega slavja je bil predsednik Zedinjene Slovenije Franci Žnidar.

Kulturni program se je nanašal na 20. obletnico samostojne Slovenije. Bil je poln plesa, petja in ljudskega izročila. Sodelovale so folklorne skupine iz raznih domov ter mešani pevski zbori. Prehodili smo mnogo pokrajin in na vsaki postaji odkrivali ljudske običaje in navade. Argentinsko dvestoletnico - saj naslov kulturnega dela se je glasil »Od Triglava do Aconcague« - pa smo slavili s petjem in folkloro.

Prvi so stopili na oder plesalci folklorne skupine Maribor (vodi Ani Resnik). Neposredno so nas popeljali v obmejno pokrajino z belokranjskim plesom.

Z venčkom narodnih je prva skupina Mladike (vodita Mirjam Mehle Javoršek in Tatjana Groznik) pokazala folklorni ples in veselje pri nastopu.

Tretji na vrsti so bili člani skupine Veseli slovenski duh iz Rosaria (vodi Leandro Barba). Očarali so nas s plesom iz Goričke.

Po tolikem plesu pa smo prešli k petju. Ex corde, pevski zbor Slomškovega doma (vodi Marta Selan Brula) je radostno zapel »Rdeča roža« in »Doña Ubenza«.

Plesišče se je napolnilo z drugo skupino Mladike. Navdušeno in sproščeno je predstavila gorenjski ples.

Nato se je predstavila folklorna skupina Pristava (vodi Marcelo Carte). Zdaj smo se napotili v zahodni del Slovenije s primorskim plesom.

Ponovno je zaplesala skupina iz Rosaria. Tokrat z »osemco«. Pokazali so nam prvi slavnostni ples na svatbi, ko se »blagoslovi« plesišče.

Skozi del strehe smo lahko videli jasno nebo. Svetlo modro ozadje, na začetku programa, se je že stemnilo. Noč je zavladala, a praznovanja še ni bilo konca. S Slovenskim pevskim zborom San Martin smo se vrnili k Srebrni reki. Zborovodkinja prof. Lučka Marinček Kastelic je izbrala domačinski »Milonga sentimental«, in »Virgen de la Carrodilla«, ki je zavetnica argentinskih vinogradov.

Tretja skupina Mladike je predstavila ples pokrajine ob Muri. Med prekmurskim plesom so fantje »tkali« z robci in tekmovali med seboj.

Deseti po vrsti so nastopili člani RASTi XL z gorenjskim plesom.

Nato je ženski del Mešanega pevskega zbora San Justo zapel »La nochera« ter moški zbor »Mi viña de Chapanay« Pevovodkinja sanhuškega zbora je prof. Andrejka Selan Vombergar.

In kot smo rekli, smo se Argentini poklonili tudi s plesom. To pot je RAST XL zaplesala malambo. Za zadnjo sliko je poskrbela celotna RAST, in s slovensko in argentinsko zastavo zaključila dvourni kulturni del. V njem smo videli šege in navade, ki iz davne preteklosti živijo v sedanjem plesnem izročilu, z upanjem, da bodo današnji plesalci in njihovi potomci, v prihodnost še gojili in ljubili to, kar je slovenskega.

Vsi nastopajoči so se postavili na oder. Sledile so čestitke in zahvale, nakar smo vsi prisotni »iz polnega srca« zapeli našo izseljensko himno Slovenija v svetu.

Orkester je hitro postavil inštrumente in pričel z glasbo. Možje so poskrbeli in postavili mize. Praznično vzdušje se je nadaljevalo med prijateljskim klepetom in plesom, v jasni hladni noči.