Je še kaj upanja za slovensko gradbeništvo?
Slovenija | 27.10.2011, 10:10 Petra Stopar
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so spet opozorili na izredno slabo in težko stanje v gradbeni panogi, predvsem glede plačil podizvajalcem. Bili so kritični do države, da se na probleme ne odzove dovolj in da je bila tudi sama kot neodvisni investitor neprofesionalna. Samo za projekt Dunajski kristali ima namreč kar za 14,5 milijona evrov neplačanih obveznosti do podizvajalcev. Na GZS so se tudi znova zavzeli za dokončanje preteklih poslov in odgovorno izvajanje javnih naročil, ki ne sme temeljiti izključno na kriteriju najnižje cene.
"Na problematiko opozarjamo in oblikujemo konkretne zahteve po spremembah slabih praks javnega naročanja že zelo dolgo", je povedal Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala – ZGIGM. Pojasnil je, da poleg upada obsega javnega naročanja, dodatno škodo povzroča vedno bolj uveljavljena praksa 'dumpinga' in poudaril, da država izvajalcem, še posebej pa podizvajalcem in dobaviteljem niti na projektih javnih naročil ne zagotavlja ustrezne pravne varnosti.
„Dokapitalizacija NLB je nacionalni interes, ali ni nacionalni interes tudi poplačilo izvajalcev?“ Tako se je na sredini novinarski konferenci spraševal vodja podjetja Varis Lendava Štefan Sobočan. In še: Kaj bo država naredila, da poplača upnike? „Kako bo odškodninsko in kazensko ukrepala zoper izvajalce, ki so na javnih naročilih oškodovali podizvajalce“, dodaja in opozarja tudi na probleme pri dogovarjanju z bankami, ki zahtevajo čedalje več garancij, saj niso več sposobne iti v tveganja: „Mučim se že mesec dni, da bi lahko dobil ustrezno bančno garancijo, da mi tujec lahko pol milijona evrov nakaže na račun, da lahko realiziramo posle. Pa naj gre za Holiday Inn verigo ali Intercity verigo, bančnikov to ne zanima. Problem je, če prinesem dokument, ki je kopija in ne original.“
Izvršna direktorica za zakonodajo in politike na GZS Alenka Avberšek je spomnila, da je zbornica pred časom pripravila pregled 24 projektov z različnimi primeri neplačil javnih naročil. Na seznamu so med drugim pomurska avtocesta, Dunajski kristali, ljubljanska opera, Celovški dvori, Stanovanjska soseska Brdo-Ljubljana, Hotel bioterme Mala Nedelja in STŠ Koper. Čeprav je bila investitor pri vseh teh projektih država, npr. ministrstvo za kulturo ali zdravje, Dars ..., je po mnenju zbornice v vseh teh primerih prišlo do izigravanja najnižje cene ter izigravanja javnega naročanja.
Eno od podjetij, ki je sodelovalo kot podizvajalec pri nekaterih omenjenih investicijah, je tudi MKI Kovinotehna, ki zaposluje 200 ljudi. „Verjemite nam, da smo dejansko v zelo, zelo težkem položaju, da se ne moreš nasloniti niti na državo niti na banko niti na investitorje, ki jih je vse manj. Kaj nas še drži pokonci, kaj nas še drži na tem, da lahko normalno funkcioniramo? To je tujina,“ je bil jasen direktor Franci Berlan.
Boris Šlamberger iz podjetja Almont, ki delo prav tako daje okoli 200 ljudem, je na drugi strani navedel, da so morali zaradi neplačanih opravljenih del junija v postopek prisilne poravnave. Pri projektih, katerih vlagatelj je bila država, so ostali brez plačila za 55 odstotkov realiziranih del v višini 11,7 milijona evrov. Ob tem ugotavlja: „Generalni izvajalci so bili poplačani, objekti nedokončani, podizvajalci pa delno ali v celoti nepoplačani. To nikakor ne bi bilo možno, v kolikor ne bi bilo povezave med temi generalnimi izvajalci, temi velikimi gradbeniki, in državnimi uslužbenci na raznih ministrstvih. Ker to je enostavno nemogoče.“ In kljub temu, da se je vedelo, da veliki izvajalci prispevkov ne plačujejo, jim je država - čeprav je s tem kršila zakon - projekte zaupala, je dodal. Ob tem je opozoril, da je treba v Sloveniji za odpis neplačanih del v bilancah plačevati sodne stroške in da tako sodni organi z neplačevanjem podizvajalcev celo služijo.
V GZS ugotavljajo, da bo prihodnje leto tudi zaradi znižanja bonitetne ocene podjetjem še težje in dražje priti do likvidnostnih sredstev in da se bo morala Slovenija soočiti z izzivi, kako povečati konkurenčnost svojih izvoznih in domačih sektorjev.
